V Egiptu je proti koncu tretjega ali v začetku četrtega stoletja neki kristjan prepisoval Judovo pismo. Ko je prišel do pete vrstice, kjer je omenjen izhod iz Egipta, je zapisal: »Bog Kristus je rešil ljudstvo iz egiptovske dežele«.
Tisti, ki je razdelil morje, hranil Izraela z mano v puščavi in mu dal postavo na Sinaju, je zanj Kristus. In ta Kristus je Bog.
Ta prepis danes imenujemo Papirus 72. To je najstarejši znani prepis Prvega in Drugega Petrovega pisma ter Judovega pisma, nastal v času, ko preganjanja še niso prenehala in ko se Cerkev še ni zbrala na nobenem vesoljnem cerkvenem zboru. Postavili smo ga besedo za besedo ob grško besedilo, iz katerega se ta pisma prevajajo danes, in pričuje, da je Cerkev od začetka izpovedovala to, kar pišejo apostoli: Jezus Kristus je Jahve, Bog Izraela, ki je postal človek.
Knjižica nekega pisarja
Papirus 72 je bil del majhnega kodeksa, v katerem je lastnik zbral tisto, kar mu je bilo pri srcu: pripoved o rojstvu Blažene Device Marije, velikonočno pridigo Melitona iz Sarda, dva psalma, hvalnico, zagovor mučenca Fileasa ter med njimi Petrovi pismi in Judovo pismo. Vsa tri pisma je prepisala ista roka.
Kodeks je sredi dvajsetega stoletja kupil švicarski zbiralec Martin Bodmer, leta 1969 pa je Petrovi pismi podaril Vatikanski apostolski knjižnici, kjer ju hranijo še danes. Judovo pismo je ostalo v Ustanovi Bodmer v Colognyju pri Ženevi. Obe ustanovi sta rokopis fotografirali in ga objavili na spletu, tako da ga lahko vsakdo pregleda stran za stranjo.
Jahve je Jezus
V Stari zavezi Bog razodeva svoje ime: Jahve. Grški prevod Stare zaveze, ki so ga apostoli brali in navajali, to ime prevaja z besedo Kyrios, Gospod. Ko apostol vzame vrstico, v kateri prerok ali psalm govori o Jahvetu, in jo pove o Jezusu, s tem pove, da je Jezus Jahve. Papirus 72 ima več takih mest, na dveh izmed njih pa pisar to izrazi še jasneje kot današnje besedilo.
Jahve, ki je izpeljal Izraela iz Egipta. Na Sinaju Bog govori: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.« (2 Mz 20,2) Juda v peti vrstici piše o isti rešitvi: »Spomniti pa vas hočem, čeprav zdaj vse to že veste, da je Gospod, ko je rešil ljudstvo iz dežele Egiptovske, pozneje pogubil tiste, ki niso verovali.« (Jd 5) Rokopisi se tu razlikujejo: nekateri imajo »Jezus«, drugi »Gospod«. Papirus 72 ima: »Bog Kristus je rešil ljudstvo iz egiptovske dežele«. Tisti, ki se je na Sinaju predstavil kot Jahve, je za pisarja Kristus. Ivan Šarić v opombi k tej vrstici, leta 1941, razlaga enako: Juda misli prav na Kristusa, Gospodovega angela, ki je vodil Izraela.
Jahve iz psalma. Psalm pravi: »Okusite in vidite, kako dober je GOSPOD! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega.« (Ps 34,8) Peter te besede navaja: »če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.« (1 Pt 2,3) in takoj nadaljuje: »K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen,« (1 Pt 2,4) Gospod, h kateremu se pristopa, je torej Kristus. Pisar Papirusa 72 to pove neposredno: »če ste okusili, ste verovali, da je Kristus Gospod«. Grški besedi za »dober« (chrestós) in »Kristus« (Christós) sta se izgovarjali skoraj enako, on pa je zapisal sveto ime Kristusa. Gospod iz psalma, Jahve, je zanj Kristus.
Jahve nad vojskami iz Izaija. Prerok Izaija piše: »GOSPODA nad vojskami samega posvečujte, in on vam bodi strah, on vam bodi groza.« (Iz 8,13) »In on vam bode v zavetno svetišče, toda za kamen spotike in skalo pohujšanja obema hišama Izraelovima, za zanko in za zadrgo prebivalcem jeruzalemskim.« (Iz 8,14) Peter obe ti vrstici pove o Kristusu: »Kristusa pa kot Gospoda posvečujte v srcih svojih. Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom.« (1 Pt 3,15) in za tiste, ki ne verujejo, je Kristus »in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni.« (1 Pt 2,8) Obe mesti v Papirusu 72 stojita besedo za besedo tako kot danes. Kar prerok pravi o Jahvetu nad vojskami, apostol pravi o Jezusu.
Dan Jahve. Preroki napovedujejo dan Jahve, dan, ko Bog pride sodit svet. Peter piše: »Pride pa dan Gospodov kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore.« (2 Pt 3,10) in vabi k pričakovanju tega dne: »ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope.« (2 Pt 3,12) Za ta prihod uporablja isto grško besedo (parousía), s katero je opisal prihod Jezusa Kristusa: »Kajti nismo se držali izmišljenih basni, ko smo vam oznanili Gospoda našega Jezusa Kristusa moč in prihod, marveč sami smo videli in bili priče njegovega veličastva.« (2 Pt 1,16) Dan Jahve je dan Jezusovega prihoda. In to stoji v papirusu enako kot danes.
Bog in Odrešenik
Ob teh mestih Papirus 72 Jezusa neposredno imenuje Bog.
Drugo Petrovo pismo 1,1. Peter piše: »Simon Peter, hlapec in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so zadobili z nami enako dragoceno vero po pravičnosti Boga našega in Zveličarja Jezusa Kristusa:« (2 Pt 1,1) V grščini stoji en sam člen pred obema besedama, »našega Boga in Odrešenika«: Bog in Odrešenik sta ena sama oseba, Jezus Kristus. Papirus se tu ujema z današnjim besedilom črko za črko.
Drugo Petrovo pismo 1,2. Že v naslednji vrstici se današnje besedilo glasi: »Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega;« (2 Pt 1,2) Papirus nima veznika »in« med Bogom in Jezusom, zato se glasi: »v spoznanju Boga Jezusa, našega Gospoda«.
Prvo Petrovo pismo 5,1. »Starejšine med vami torej opominjam jaz, sostarejšina in priča trpljenja Kristusovega in tudi deležnik slave, ki se ima razodeti:« (1 Pt 5,1) Kjer Peter omenja Kristusovo trpljenje, pisar Papirusa 72 piše: Božjega trpljenja. Tisti, ki je trpel na križu, je zanj Bog, ki je trpel.
Prvo Petrovo pismo 1,11. Preroki so govorili po Kristusovem Duhu: »preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Duh Kristusov, ki je bil v njih in je najprej pričal za trpljenja Kristusova in veliko jim sledečo slavo.« (1 Pt 1,11) Kristus je torej bival, preden se je rodil iz Device, in njegov Duh je govoril po prerokih.
Drugo Petrovo pismo 3,18. Pismo se končuje s hvalo, namenjeno Kristusu: »temuč rastite v milosti in spoznanju Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu slava i sedaj i na dan večnosti!« (2 Pt 3,18) Slava, ki pripada samo Bogu, se daje Jezusu.
Mest, kjer se papirus ujema z današnjim besedilom, nihče ne more imenovati kasnejši dodatek, saj stojijo v najstarejšem prepisu, ki ga imamo. Kjer pa se razlikuje, se razlikuje tako, da Kristusa še izrecneje imenuje Bog.
Sveta imena
Pisar je pisal z velikimi črkami, brez presledkov med besedami in brez naglasov, kakor se je pisalo tedaj. Vendar nekaj besed ni izpisoval v celoti, temveč okrajšano, s črto na vrhu. To so bila sveta imena, kristjani po vsem svetu pa so jih tako pisali iz spoštovanja.
V Papirusu 72 to črto nosi ime Bog. Isto črto na enak način nosijo Jezus, Kristus in Gospod. Preden je kateri koli cerkveni zbor kar koli določil, je roka krščanskega pisarja postavljala Jezusovo ime v isto vrsto z Božjim.
Zvesto ohranjena beseda
Da bi vedeli, koliko gre zaupati temu, kar papirus govori o Kristusu, smo primerjali vsako njegovo besedo z današnjim besedilom. Tri pisma danes obsegajo 3.232 grških besed. Od tega je v papirusu:
-
2.970 besed enakih današnjim, 91,9 odstotka. Med njimi je 365 besed, ki jih je pisar zapisal tako, kot jih je izgovarjal: beseda je ista, le pravopis je drugačen.
-
182 besed z drobnimi razlikami, ki ničesar ne spreminjajo: člen več ali manj, »in« namesto »pa«, beseda na drugem mestu, druga oblika istega glagola, očitna pisarjeva pomota.
-
76 besed z majhnim pomenoslovnim odtenkom, kot na primer »mnogih preizkušnjah« namesto »različnih preizkušnjah«.
-
samo 4 besede, ki spreminjajo pomen, in to ravno na mestih, kjer pisar Kristusa imenuje Bog.
Skupno 97,5 odstotka besedila nima prav nobene razlike v pomenu. Pisar je bil človek kakor mi: na 65 mestih je sam opazil napako in jo popravil, ponekod pa je njegovo oko preskočilo kratek košček vrstice. Take pomote se opazijo takoj, saj to, kar en pisar izpusti, ohranijo tisoči drugih prepisov iz Egipta, Sirije, Male Azije, Rima in Galije.
Vera pred Nicejo
Leta 325 se je Cerkev zbrala v Niceji in slovesno izpovedala, da je Jezus Kristus »Bog od Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga«. Papirus 72 kaže, da ta vera ni nastala tedaj. Bila je v srcu in peresu preprostega kristjana v Egiptu, preden so se škofje zbrali, in je zapisana v apostolskih pismih, ki jih je prepisoval.
Kar je pisal on, beremo danes tudi mi. Jezus Kristus, naš Bog in Odrešenik, je isti včeraj, danes in na veke.
Primerjava vrstico za vrstico
Vsako vrstico Papirusa 72 smo postavili ob današnje grško besedilo in ob katoliški prevod Svetega pisma v vašem jeziku. Vsaka razlika je barvno označena in razložena, tako da jo lahko razume tudi tisti, ki ne zna grško.
Odpri primerjavo Papirusa 72 vrstico za vrstico
Posnetki samega rokopisa: Prvo in Drugo Petrovo pismo, Vatikanska apostolska knjižnica · Judovo pismo, Ustanova Bodmer
Prepis Papirusa 72: Center for New Testament Restoration, CC BY-SA 4.0. Današnje grško besedilo: CNTR Statistical Restoration, CC BY 4.0. Svetopisemski navedki: Chráskov prevod.