Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 18. stoletje › Spomin › Blaženi Jožef Imbert

BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC

Blaženi Jožef Imbert

God
9. junija
Obdobje
18. stoletje

Življenje

Blaženi Jožef Imbert se je rodil v Franciji ter vstopil v Družbo Jezusovo in se posvetil molitvi, študiju in oznanjevanju Božje besede. Po razpustitvi reda je nadaljeval svoje delovanje kot škofijski duhovnik ter se odlikoval z veliko pobožnostjo in pastoralno vnemo. V težkih časih francoske revolucije ga je papež Pij VI. imenoval za apostolskega vikarja škofije Moulins, da bi upravljal zaupano čredo sredi preganjanja Cerkve.

Ko so revolucionarne oblasti naložile protikatoliške zakone, je oče Jožef ostal trdno zvest rimskemu škofu in zavračal vsako prisego, ki je nasprotovala edinosti Cerkve. Zaradi tega je bil zaprt iz sovraštva do vere in obsojen na izgon. Prepeljali so ga na obalo pri Rochefortu in vrgli na zloglasno zaporniško ladjo, kjer so zaprti duhovniki trpeli nečloveške razmere, lakoto in natrpanost. V tem ujetništvu je oče Imbert zbolel za smrtonosno nalezljivo boleznijo. Umrl je kot mučenec za Kristusa 9. junija 1794 in daroval svoje življenje v Božjo slavo.

Češčenje in zavetništvo

Blaženega Jožefa Imberta je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II. dne 1. oktobra 1995 v skupini mučencev z ladij pri Rochefortu. Njegov liturgični god obhajamo 9. junija. V sakralni umetnosti je upodobljen v duhovniški obleki z mašnim kelihom in palmo mučeništva v roki, z ladijskimi verigami v ozadju.

Isti dan, 9. junija, godujejo tudi