Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Življenjepisi › Sveti Komgal iz Bangora

Sveti Komgal iz Bangora
Klikni za povečavo
×
Sveti Komgal iz Bangora
Sveti Komgal iz Bangora. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · OPAT

Sveti Komgal iz Bangora

God
10. maja
Obdobje
7. stoletje
Smrt
601.

Življenje

Sveti Komgal se je rodil v Ulsterju, v pokrajini Dalaradija v bližini Magheramornea v današnji grofiji Antrim, med letoma 510 in 520. V mladosti je najprej služil kot vojak, vendar je zapustil vojaško službo, da bi se povsem posvetil Gospodu. Odšel je v slavne samostanske šole ter se poučeval v Clonardu pod vodstvom svetega Finijana, nato pa tudi v Clonmacnoisu pod vodstvom svetega Kjerana.

Po šolanju se je umaknil na osamljen otok na jezeru Lough Erne v Ulsterju, kjer je z nekaterimi tovariši živel v najstrožji obliki samostanskega življenja v postu in neprestanem molku ter molitvi. Čeprav je nameraval oditi čez morje v Britanijo, ga je škof Lugidij, ki ga je posvetil, odvrnil od tega namena ter mu svetoval, naj ostane na Irskem in se posveti širjenju redovniškega življenja v domovini. Komgal je poslušal ta nasvet ter okoli leta 555 na južni obali belfastskega zaliva ustanovil znameniti samostan Bangor.

Bangor je pod Komgalovim vodstvom izrasel v eno najpomembnejših središč krščanske kulture, askeze in misijonskega duha na keltskih območjih ter zbral na tisoče redovnikov. Komgal je bil moder in razsoden oče tolikšne množice menihov. Iz njegove samostanske družine je izšel tudi veliki misijonar sveti Kolumban, ki je Komgalovega samostanskega duha in disciplino ponesel po vsej Evropi. Komgal je bil povezan z tesnim prijateljstvom s svetim Kolumbom, svetim Brendanom in drugimi stebri zgodnje irske Cerkve. Po dolgotrajnih in težkih telesnih trpljenjih, ki jih je prenašal z evangeljsko potrpežljivostjo, je prejel sveto obhajilo iz rok svetega Fijakrija ter umrl v Bangorju okoli leta 602.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svetega Komgala obhajamo 10. maja. Rimski martirologij navaja njegov spomin na Irskem ter ga slavi kot ustanovitelja samostana v Bangorju ter modrega očeta in razsodnega voditelja velike množice menihov. Njegovo ime se od davnine nahaja v irskih koledarjih in liturgičnih knjigah. V umetnosti je prikazan v opatski obleki s palico in knjigo pravil, pogosto v molitvi ob morski obali. Časti se kot zavetnik Bangorja, redovnikov in misijonarjev.

Isti dan, 10. maja, godujejo tudi