Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 17. stoletje › Življenjepisi › Sveta Ana Line

Sveta Ana Line
Klikni za povečavo
×
Sveta Ana Line
Sveta Ana Line. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · VDOVA IN MUČENKA

Sveta Ana Line

God
27. februarja
Obdobje
17. stoletje
Smrt
1601.

Življenje

Sveta Ana Line, rojena kot Alice Higham okoli leta 1563 v Dunmowu v grofiji Essex, je izhajala iz premožne in vplivne puritanske družine Williama Highama. Ko je v mladosti skupaj z mlajšim bratom Williamom spoznala resnico katoliške vere in prejela sveti krst, si je izbrala ime Ana. To dejanje je razbesnelo njenega očeta, ki je obogatel z odvzetimi cerkvenimi posestmi: preklel je svoja otroka, sina razdedinil, Ani pa odvzel vsakršno doto. Februarja 1583 se je Ana poročila z Rogerjem Lineom, zvestim spreobrnjencem v katolištvo, ki je bil zaradi vere prav tako razdedinjen.

Mlada zakonca sta živela v Londonu in se na skrivaj udeleževala svetih maš. Kmalu so ju odkrili: Rogerja so zaprli, obsodili in izgnali v Flandrijo, kjer je leta 1594 v izgnanstvu umrl. Ko je ostala mlada vdova s krhkim zdravjem ter jo je pestila pogosta vročica, se je Ana povsem posvetila Bogu in izrekla zasebne zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine. Jezuitski misijonar oče John Gerard ji je zaupal izjemno nevarno nalogo: vodenje tajnega zavetišča v Londonu za katoliške duhovnike, ki so na skrivaj delovali v Angliji. Polnih šest let je Ana z izredno razsodnostjo, pogumom in materinsko ljubeznijo vodila ta skrivališča, preskrbljevala hrano, pripravljala mašna oblačila ter skrivala preganjane pastirje pred kraljevimi ovaduhi.

Na praznik svečnice, 2. februarja 1601, se je v njeni hiši zbrala množica vernikov k slovesni maši in blagoslovu sveč. Sosedje so opazili nenavadno gibanje in poklicali stražnike, ki so vdrli v hišo. Očetu Francisu Pageu se je uspelo umakniti v skrito nišo in nato pobegniti, toda oltar, pripravljen za mašo, je služil kot dokaz za aretacijo Ane Line. Zaprli so jo v zloglasni zapor Newgate.

Na sojenje v Old Bailey so jo 26. februarja 1601 prinesli na nosilih, saj zaradi visoke vročine ni mogla stati na nogah. Sodnik Popham jo je po zakonu kraljice Elizabete I. obsodil na smrt z obešanjem. Ana je pred sodiščem neustrašno izjavila: »Niti najmanj ne obžalujem, da sem dala zatočišče katoliškemu duhovniku; obžalujem le, da jih nisem mogla sprejeti še tisoč.« Dne 27. februarja 1601 so jo pripeljali na morišče Tyburn v Londonu. Prva je stopila na vislice, z njo pa sta mučeništvo prestala tudi duhovnika blaženi Marko Barkworth in blaženi Roger Filcock, njen dolgoletni spovednik. Ko je poljubila vislice in molila za svoje preganjalce, je svojo dušo izročila Gospodu.

Češčenje in zavetništvo

Za svetnico jo je 25. oktobra 1970 v zboru štiridesetih mučencev Anglije in Walesa razglasil papež Pavel VI., potem ko jo je Pij XI. leta 1929 razglasil za blaženo. Njen osebni liturgični god obhajamo 27. februarja, v angleških škofijah pa jo častijo tudi 30. avgusta skupaj s sveto Margareto Ward in Margareto Clitherow. Njen lik s spoštovanjem častijo v župnijskih cerkvah v Great Dunmowu in Londonu. Upodabljajo jo z mučeniško palmo in s ključi skrivališča v rokah.

Isti dan, 27. februarja, godujejo tudi