Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Efrem Sirski

Sveti Efrem Sirski
Klikni za povečavo
×
Sveti Efrem Sirski
Sveti Efrem Sirski. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DIAKON IN CERKVENI UČITELJ

Sveti Efrem Sirski

God
9. junija
Obdobje
4. stoletje
Smrt
373.

Življenje

Sveti Efrem Sirski, diakon in cerkveni učitelj, se je rodil v začetku četrtega stoletja v mestu Nisibis v Mezopotamiji. V krščanski veri ga je poučil sveti Jakob, glasoviti škof v Nisibisu, ki ga je krstil in vzel za svojega tesnega sodelavca pri prenovi verskega življenja ter obrambi mesta med perzijskimi obleganji. Efrem je opravljal službo lektorja in voditelja teološke šole v Nisibisu. Ko so Rimljani leta 363 prepustili Nisibis Perzijcem, so krščani v velikem številu zapustili mesto in zbežali pred preganjanjem.

Efrem se je s svojimi učenci naselil v Edesi, prestolnici Osroene, kjer je preživel zadnjih deset let življenja kot puščavnik v strogi askezi. Kot posvečeni diakon je javno pridigal Božjo besedo in se neustrašno boril proti številnim krivoverskim ločinam v Edesi, zlasti proti bardezanovcem. Tamo je ustanovil glasovito teološko Šolo Perzijcev. Iz ponižnosti je zavrnil duhovniški in škofovski red ter ostal diakon do konca življenja.

Sveti Efrem je zapustil ogromno teološko in pesniško zapuščino v sirščini, saj je pisal razlage knjig Stare in Nove zaveze ter neštete himne in homilije v stihih. Njegove himne (madrāshê) so bile napisane za ženske pevske zbore, s čimer je vpeljal ljudsko petje v liturgijo za poučevanje v katoliški veri. Zaradi izjemne lepote in duhovne globine njegovih stihov ga je Cerkev imenovala Harfa Duha Svetega. V času strašne lakote v Edesi je Efrem osebno vodil razdeljevanje pomoči in skrbela za bolnike. Zaspal je v Gospodu v Edesi junija 373 ter bil pokopan na pokopališču za uboge in tujce.

Čudeži

Cerkveno izročilo sporoča, da je med perzijskim obleganjem Nisibisa pod kraljem Šapurjem II. sveti Efrem stopil na mestno obzidje in po naročilu škofa Jakoba molil za rešitev ljudstva; v tistem trenutku se je dvignil čudoviten oblak komarjev in muh, ki je napadel perzijske konje in slone ter prisilil sovražno vojsko k umiku in rešil mesto.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god svetega Efrema 9. junija po Rimskem martirologiju, papež Benedikt XV. pa ga je leta 1920 razglasil za cerkvenega učitelja. Njegove relikvije od davnin častijo v Edesi in po vsem krščanskem Vzhodu. V sakralni umetnosti je upodobljen v diakonski dalmatiki ali redovni kapuci, s harfo ali citro v roki, s peresom in zvitkom svojih himen, pogosto s pogledom, usmerjenim k Matici Božji. Je zavetnik pesnikov, duhovnih skladateljev, diakonov in sirskih krščanov.

Isti dan, 9. junija, godujejo tudi