Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 8. stoletje › Življenjepisi › Sveti Anastazij Sinajski

Sveti Anastazij Sinajski
Klikni za povečavo
×
Sveti Anastazij Sinajski
Sveti Anastazij Sinajski. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · OPAT

Sveti Anastazij Sinajski

God
21. aprila
Obdobje
8. stoletje
Smrt
701.

Življenje

Sveti Anastazij Sinajski je bil znameniti opat, cerkveni pisec, teolog in neumorni branitelj pravoverne katoliške vere, ki je živel v sedmem in v začetku osmega stoletja. Rojen je bil v Aleksandriji v prvi polovici sedmega stoletja, kjer je pridobil temeljito filozofsko in teološko izobrazbo. Od zgodnje mladosti je začutil redovniški poklic ter se odpravil na Sinajski polotok in vstopil v znameniti samostan svete Katarine na gori Sinaj. Tamo se je posvetil strogemu pokorniškemu življenju, postu, molitvi in premišljevanju Božje besede, redovni bratje pa so ga kasneje izvolili za igumana (opata) sinajskega samostana.

Njegovo delovanje je bilo zaznamovano z brezkompromisno obrambo resnice zoper monofizitsko in monotelitsko krivoverstvo, ki sta zanikali polnost narav in volj v utelesenem Božjem Sinu. Zaradi svoje neustrašnosti in vneme pri obrambi vere je bil znan in imenovan za »novega Mojzesa«. Pogosto je zapuščal sinajsko samoto, da bi potoval po Egiptu, Siriji in Palestini, pri čemer je vodil javne razprave s krivoverci in Židi ter utrjeval krščansko ljudstvo v apostolskem nauku.

Njegovo glavno in najbolj znano delo je Vodnik (Hodegos), napisan kot priročnik za obrambo katoliške vere pred napadi krivovercev, ki je bil v srednjem veku izjemno cenjen in prepisovan na krščanskem Vzhodu. Sestavil je tudi Pobožni uvod v Heksameron v dvanajstih knjigah, v katerem skrivnostno in duhovno razlaga svetopisemsko poročilo o šestih dneh stvarjenja sveta. Napisal je številne pridige za zveličanje duš in duhovne spise, ki so hranili vero mnogih rodov. Po dolgotrajnem in svetniškem življenju, posvečenem molitvi, pisanju in obrambi pravovernosti, je sveti Anastazij v miru zaspal v Gospodu na gori Sinaj po letu 700.

Češčenje in zavetništvo

Rimski mučenikoslovje obhajuje spomin svetega Anastazija, opata, 21. aprila, pri čemer poudarja njegovo neumorno obrambo pravoverne vere zoper monofizite na gori Sinaj in številne pridige, ki jih je sestavil za zveličanje duš. Njegovo ime se od davnine z veliko pobožnostjo hrani v liturgičnih knjigah Vzhodne in Zahodne Cerkve. V sakralni umetnosti je upodobljen kot vzhodni redovnik in opat z dolgo sivo brado, v redovniški obleki s kapuco, ko v roki drži odprto knjigo svojega Vodnika in pero, pogosto z gorsko pokrajino Sinaja v ozadju. Je zavetnik teologov, apologetov, redovnikov in braniteljev pravovernega nauka.

Isti dan, 21. aprila, godujejo tudi