BLAŽENI · ŠKOF
Blaženi Oton iz Freisinga
- God
- 22. septembra
- Obdobje
- 12. stoletje
- Smrt
- 1158.
Življenje
Blaženi Oton iz Freisinga se je rodil med letoma 1111 in 1114 kot sin svetega Leopolda Avstrijskega in Agneze, hčere cesarja Henrika IV. Preko materine prve poroke je bil polbrat kralja Konrada III. in stric cesarja Friderika I. Barbarosse. Od zgodnje mladosti namenjen za duhovništvo je postal predstojnik zbornega kapitlja v Klosterneuburgu, visoke študije pa je končal na Univerzi v Parizu. Ob povratku domov je, spodbujen z Božjo milostjo, skupaj s petnajstimi plemiči vstopil v cistercijanski red v opatiji Morimond v Franciji. Že po treh letih je bil izvoljen za opata v Morimondu, vendar je bil kmalu, verjetno leta 1137 ali 1138, poklican na škofovski sedež v Freisingu.
Tudi kot škof v Freisingu Oton nikoli ni slekel svojega cistercijanskega habita ter je do konca ostal zvest samostanski preprostosti. Začel je veliko prenovo škofije: ustanavljal in prenavljal je samostane, vrnil odtujena cerkvena dobrine ter pospešil znanstveno delo z uvedbo aristotelske filozofije v stolnično šolo. Kot cesarski knez je posredoval pri spravi med papežem in cesarjem ter spravil sprane nemške vladarje. Leta 1147 je spremljal kralja Konrada III. na križarskem pohodu na čelu enega dela vojske ter pretrpel hude nevarnosti in izgube.
Bil je eden največjih zgodovinarjev in mislecev srednjega veka. Napisal je veličastno svetovno zgodovino v osmih knjigah, znano kot Kronika ali O dveh državah (De duabus civitatibus), pri čemer se je opiral na nauk svetega Avguština o trajnem boju Božje in hudičeve države skozi zgodovino, ki se končuje z videnjem večne sodbe in nebeškega miru. Začel je tudi zgodovinsko delo o cesarju Frideriku Barbarossi (Gesta Friderici I imperatoris), v katerem je poudarjal pomembnost sloge med Cerkvijo in državo za mir na zemlji. Ko se je odpravil v Francijo na generalni kapitelj svojega reda, je zbolel ter umrl v cistercijanskem habitu v opatiji Morimond 22. septembra 1158.
Češčenje in zavetništvo
God blaženega Otona iz Freisinga obhajamo 22. septembra. Njegov spomin z veliko častjo obhajajo v Freisingu in Münchenu ter v cistercijanskem redu, časte pa ga kot zgled modrega škofa, učenega misleca in vnetega redovnika.
Isti dan, 22. septembra, godujejo tudi
- Sveta Sadalberga iz Laona, opatinja 7. stoletje
- Sveti Emeram iz Regensburga, škof in mučenik 7. stoletje
- Sveti Florencij s Mont Glonnea, prezbiter 6. stoletje
- Sveti Ignacij iz Santhiàja Belvisotti, prezbiter 18. stoletje
- Sveti Mavricij, Eksuperij, Kandid in tovariši iz Tebanske legije, mučenci 3. stoletje
- Sveti Pavel Chŏng Ha-sang in Avguštin Yu Chin-gil, mučenca 19. stoletje
- Sveti Silvan iz Levrouxa, puščavnik 5. stoletje
- Blaženi Jožef Marchandon, prezbiter in mučenik 18. stoletje
- Sveta Bazila Rimska, mučenica 4. stoletje
- Sveta Emerita Rimska, mučenica 2. stoletje
- Sveti Lauto (Lô) iz Coutancesa, škof 6. stoletje