BLAŽENI · REDOVNIK
Blaženi Gerald de Salles
- God
- 20. aprila
- Obdobje
- 12. stoletje
- Smrt
- 1120.
Življenje
Blaženi Gerald de Salles se je rodil v enajstem stoletju v plemiški družini v Franciji. Vzgojen v krščanskem duhu je zgodaj vstopil v redovniški stan kot regularni kanonik. Čeprav je živel zgledno življenje, se je v njegovem srcu razplamtelo hrepenenje po še bolj korenitem uboštvu in popolnejši odpovedi svetu. Zapustil je udobje kanoniškega življenja in se umaknil v popolno puščavniško samoto ter postal siromašnejši od najsiromašnejših.
V puščavi je preživljal življenje v izjemno strogi pokori, dolgotrajnih postih, bedênjih in neprestani molitvi. Toda Gerald te duhovne gorečnosti ni obdržal le zase; z ognjenim pridiganjem o Božji ljubezni je vnemal srca mnogih ljudi ter jih spodbujal k pokori in spreobrnjenju. Mnogi so pod njegovim vplivom zapuščali posvetno življenje in prihajali k njemu v puščavo, da bi pod njegovim vodstvom služili Gospodu.
Ko je videl veliko množico spreobrnjencev, se je Gerald posvetil ustanavljanju številnih redovnih hiš za regularne kanonike in menihe po vsej zahodni Franciji. Ustanovil je samostane, v katerih se je živelo v strogem uboštvu, delu lastnih rok in bratski ljubezni, med katerimi se odlikuje samostan Châtelliers v pokrajini Poitou. Bil je neutrudni romar in duhovni voditelj, ki je prenavljal Cerkev svojega časa. Izčrpan od pokore in apostolskih naporov je sveto preminil v samostanu Châtelliers 20. aprila 1120.
Čudeži
Blaženega Geralda je Gospod obdaril z darom preroštva in čudežnih ozdravljenj. Mnogi, ki so jih težile hude bolezni in duševne stiske, so ozdraveli, ko jih je Gerald blagoslovil ali nanje položil roke. Izročilo beleži, da so se v samostanih, ki jih je ustanovil, skromne zaloge hrane čudežno pomnožile v časih hude lakote. Po njegovem prehodu v večnost so se na njegovem grobu v Châtelliersu dogajali številni čudeži in uslišanja.
Češčenje in zavetništvo
God blaženega Geralda se obhaja 20. aprila. Njegovo češčenje se je posebej razvilo v pokrajini Poitou in samostanih, ki jih je ustanovil. V ikonografiji je upodobljen kot ubogi puščavnik ali regularni kanonik v preprosti redovni obleki, s križem in knjigo vodila v roki, včasih obdan z množico učencev, ki jih privaja h Kristusu. Kličejo ga kot zavetnika puščavnikov, siromakov in tistih, ki iščejo pot spreobrnjenja in notranje obnove.
Isti dan, 20. aprila, godujejo tudi
- Blažena Chiara Bosatta, devica 19. stoletje
- Blaženi Anastazij Pankiewicz, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Anton Page, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blaženi Dominik Vernagalli, duhovnik 13. stoletje
- Blaženi Frančišek Page in Robert Watkinson, duhovniki in mučenci 17. stoletje
- Blaženi Simon Rinalducci iz Todija, duhovnik 14. stoletje
- Sveta Neža iz Montepulciana, devica 14. stoletje
- Sveti Anastazij Antiohijski, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Anicet, papež 2. stoletje
- Sveti Marcelin iz Embruna, škof 4. stoletje
- Blaženi Jakob Bell, duhovnik, in Janez Finch, mučenci 16. stoletje
- Blaženi Mavricij MacKenraghty, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blaženi Rikard Sargeant in Viljem Thomson, duhovniki in mučenci 16. stoletje
- Sveta Heliena, devica 7. stoletje
- Sveti Marcijan iz Auxerra, redovnik 5. stoletje
- Sveti Sekundin, mučenec 4. stoletje
- Sveti Sulpicij in Servicijan, mučenci 2. stoletje
- Sveti Teodor Trihina, puščavnik 6. stoletje
- Sveti Wiho iz Osnabrücka, škof 9. stoletje