Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 12. stoletje › Življenjepisi › Sveta Helena

Sveta Helena
Klikni za povečavo
×
Sveta Helena
Sveta Helena. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · VDOVA IN MUČENKA

Sveta Helena

God
31. julija
Obdobje
12. stoletje
Smrt
1160.

Življenje

Sveta Helena (Elin) se je rodila v prvi polovici dvanajstega stoletja na Švedskem v plemiški družini kot hči velikaša Guthorma. Po smrti svojega moža je ostala vdova ter se odločila preostali del življenja posvetiti delom krščanske ljubezni in pobožnosti. Vrata njenega doma v Skövdeju so bila neprestano odprta siromakom, stradajočim in popotnikom, z lastnim premoženjem pa je skoraj v celoti postavila lokalno župnijsko cerkev.

Njena hči se je poročila z okrutnim človekom, ki je zlorabljal domače, zato so ga naposled ubili lastni služabniki. Čeprav so služabniki priznali zločin, so krivo obtožili nedolžno Heleno, da jih je napeljala k umoru. Da bi ublažila bolečino in našla tolažbo v Gospodu, se je sveta Helena podala na dolgo romanje v Sveto deželo. Po vrnitvi z romanja, okoli leta 1160, so jo v Göteneju pričakali maščevalni sorodniki njenega zeta ter jo nedolžno ubili iz zasede. Svoje življenje je dala kot krščanska mučenka in odpuščala svojim rabljem.

Čudeži

Ko so njeno truplo preneseli v Skövde za pokop, so se na njenem grobu začela dogajati številna čudežna ozdravljenja bolnikov in pohabljenih. Na mestu, kjer je pretrpela mučeništvo, je privrel zdravilen izvir vode, ki ga je ljudstvo poimenovalo Izvir svete Helene.

Češčenje in zavetništvo

Nadškof v Upsali Štefan je poslal poročilo o njenih čudežih v Rim, nakar jo je papež Aleksander III. leta 1164 uvrstil v seznam svetih mučenikov. Njen god obhajamo 31. julija. Njeno svetišče v Skövdeju in češčenje na danskem otoku Zelandiji v Tisvildeju se je ohranilo stoletja kot stičišče romarjev. Je zavetnica Skövdeja in vzor krščanskih vdov.

Isti dan, 31. julija, godujejo tudi