Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 12. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Evgen III.

BLAŽENI · PAPEŽ

Blaženi Evgen III.

God
8. julija
Obdobje
12. stoletje

Življenje

Blaženi Evgen III., rojen kot Bernardo Pignatelli v okolici Pise, je bil izjemen učenec svetega Bernarda iz Clairvauxa. Po vstopu v cistercijanski red v Clairvauxu je bil s sobrati poslan v Rim, kjer je postal opat samostana svetih Vincencija in Anastazija pri Tre Fontane (ad Aquas Salvias).

Po smrti papeža Lucija II. so kardinali 15. februarja 1145 enoglasno izvolili Bernarda za papeža, ki si je izbral ime Evgen III. Ker so v Rimu vladali hudi nemiri pod vodstvom upornikov in Arnolda iz Brescie, sta morala Evgen III. in kardinali zapustiti mesto, novi papež pa je bil posvečen v samostanu Farfa, nakar se je zatekel v Viterbo. Njegov duhovni učitelj sveti Bernard je novico o izvolitvi sprejel z veseljem ter mu posvetil znamenito delo »De Consideratione« in ga spodbujal, naj sredi papeških opravil nikoli ne zanemari molitve in notranjega življenja.

V Viterbu se je Arnold iz Brescie navidezno pokajal, zato ga je blagi papež odvezal in mu naložil pokoro, vendar se je ta kmalu vrnil v Rim in nahujskal množico k še večjemu nasilju, plenjenju cerkva in preganjanju vernikov. Evgen III. je sklenil začasni mir in pred božičem vstopil v Rim, vendar se je morala zaradi novih nemirov umakniti in v začetku leta 1146 prečkati Alpe.

Po padcu Edese leta 1144 je papež iz Viterba poslal goreč poziv krščanskim vladarjem za obrambo svetih krajev v Siriji in Palestini, pridiganje druge križarske vojne pa je zaupal svetemu Bernardu. Evgen III. je preživel tri plodna leta v Franciji, kjer je na cerkvenih zborih v Parizu, Trierju in Reimsu leta 1148 sprejel stroge določbe o disciplini duhovščine, kaznoval nedostojne prelate in zatiral zablode. Poslal je kardinala Breakspeara v Skandinavijo ter delal za enotnost z vzhodnimi krščani. Spodbudno je vplival na razvoj teoloških šol, podprl delo Petra Lombardijca ter opogumil Gracijana pri sestavljanju zbirke cerkvenega prava.

Spomladi leta 1148 se je vrnil v Italijo, na sinodi v Cremoni pa je slovesno izobčil Arnolda iz Brescie. Z pomočjo sicilskega kralja Rogerija je leta 1149 za kratek čas vstopil v Rim, vendar se je kmalu moral zateči v Kampanijo. Šele po sklenitvi sporazuma v Konstanzu spomladi leta 1153 z novim nemškim kraljem Friderikom I. Barbarosso so se razmere umirile, tako da je papež lahko zadnje dni preživel v miru. Evgen III. je pod papeško obleko trajno nosil grob cistercijanski habit in v srcu ostal strog ter ponižen redovnik. Zaradi poletne vročine se je umaknil v Tivoli v Laciju, kjer je umrl 8. julija 1153.

Češčenje in zavetništvo

Truplo blaženega Evgena III. so prenesli v Rim in ga slovesno pokopali pred glavnim oltarjem bazilike svetega Petra. Papež Pij IX. je 28. decembra 1872 potrdil njegovo pradavno češčenje. Njegov god obhajamo 8. julija. Časte ga kot vzor stanovitnosti v preizkušnjah in pastirske blagosti.

Isti dan, 8. julija, godujejo tudi