Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 12. stoletje › Življenjepisi › Sveti Oton Bamberški

Sveti Oton Bamberški
Klikni za povečavo
×
Sveti Oton Bamberški
Sveti Oton Bamberški. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF

Sveti Oton Bamberški

God
30. junija
Obdobje
12. stoletje
Smrt
1139.

Življenje

Sveti Oton Bamberški se je rodil okoli leta 1060 v plemiški družini Mistelbach na Švabskem. V mladosti je vstopil v službo poljskega vojvode Vladislava, leta 1090 pa je prešel na dvor cesarja Henrika IV., kjer je okoli leta 1101 postal cesarski kancler. Cesar ga je leta 1102 imenoval za škofa v Bambergu. Čeprav se je nahajal sredi burnega boja za investituro, je zavrnil škofovsko posvečenje s strani shizmatičnega škofa ter ostal nepokolebljivo zvest Svetemu sedežu. Odšel je v Rim, kjer ga je 13. maja 1106 posvetil zakoniti papež. Kot pastir Bamberga je živel izjemno skromno, preprosto in revno življenje ter porabljal prihodke za obnovo stolnice, izboljšanje stolniške šole in gradnjo cerkva. Posebej je ščitil in pomagal redovnikom ter ustanovil več kot dvajset novih samostanov v številnih škofijah, zaradi česar je s pravico nosil naslov Oče monahov. Zavzemal se je za mir ter močno prispeval k sklenitvi Wormskega konkordata leta 1122.

Njegovo najslavnejše delo je bilo neumorno apostolsko delo med Pomorjani. Na vabilo poljskega vojvode Boleslava III. in s pooblastilom papeža kot njegov legat je Oton maja 1124 odšel na svoje prvo misijonsko potovanje. S svojo blagostjo, vzvišeno pojavnostjo, pridiganjem in velikodušnimi darovi si je pridobil srca ljudstva. Spreobrnil je mesta Pyritz, Kammin, Szczecin in Julin, postavil enajst cerkva in krstil več kot dvaindvajset tisoč ljudi. Ko so se po njegovi vrnitvi v Bamberg znova pojavili poganski običaji, je leta 1128 podvzel še drugi misijonski pohod ter znova utrdil vero in pridobil plemstvo na zboru v Usedomu. Iz Bamberga je poslal številne duhovnike, da bi nadaljevali oznanjevanje Božje besede. Izčrpan od svetega napora je umrl 30. junija 1139 v Bambergu.

Čudeži

Med njegovimi apostolskimi pohodi na Pomorjanskem je Gospod njegovo pridiganje spremljal s številnimi čudovitimi znamenji in spreobrnitvami. Po njegovi sveti smrti so se na njegovem grobu v samostanu svetega Mihaela v Bambergu neprestano dogajala čudovita uslišanja in ozdravljenja bolnikov, ki so z vero prihajali k njegovemu telesu.

Češčenje in zavetništvo

Za svetnika ga je leta 1189 razglasil papež Klement III.. Njegov god se obhaja 30. junija, medtem ko se v Bambergu češča tudi 30. septembra, na Pomorjanskem pa 1. oktobra. Njegove svete relikvije počivajo v samostanski cerkvi svetega Mihaela v Bambergu. Je zavetnik nadškofije Bamberg ter apostol in nebeški zavetnik Pomorjanskega. V krščanski umetnosti se upodablja v škofovskem oblačilu z mitro in palico, kako v roki drži knjigo evangelijev in model cerkve, ali pa s palmo in križem med spreobrnjenimi pogani.

Isti dan, 30. junija, godujejo tudi