Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 9. stoletje › Spomin › Sveta Solongija

SVETNICA · DEVICA IN MUČENICA

Sveta Solongija

God
10. maja
Obdobje
9. stoletje

Življenje

Sveta Solongija, ki jo v francoskem ljudstvu z ljubeznijo imenujejo Solange, se je rodila v devetem stoletju v vasi Villemont blizu Bourgesa v Akvitaniji. Izhajala je iz revne in nadvse pobožne kmečke družine. Že od najzgodnejšega otroštva se je odlikovala z angelsko krotkostjo, s čistostjo srca in z globoko molitvijo. Dneve je preživljala ob paši očetove črede na travnikih, kjer je v tišini narave nenehno premišljevala o Gospodu Jezusu Kristusu. Že pri svojih sedmih letih se je zaobljubila večnemu devištvu, saj je želela pripadati edinole nebeškemu Ženinu.

Njena izjemna lepota in svetost sta pritegnili pozornost Bernarda, sina grofa iz Poitiersa. Ko je nekega dne pasla čredo, se ji je Bernard približal in jo poskušal zapeljati z obljubami bogastva in zakona. Ko ga je Solongija odločno zavrnila z besedami, da je zaročena s Kristusom, jo je plemič s silo posadil na konja z namenom, da jo ugrabi. Dekle se je pogumno upiralo ter se vrglo s konja v reko. Pobesneli in zaslepljeni napadalec je izvlekel meč in jo na kraju samem obglavil. Solongija je tako prestala slavno mučeništvo, da bi ohranila deviško čistost, ter svoje nedolžno življenje izročila Bogu 10. maja 880.

Čudeži

Gospod je poveličal sveto Solongijo z mogočnimi čudežnimi znamenji. Po starodavnem in stanovitnem cerkvenem izročilu je mučenka po tem, ko so ji odsekali glavo, vstala, vzela svojo glavo v roke in jo nosila vse do cerkve v vasi Saint-Martin-du-Cros, kjer je položila svoje telo. Na kraju njenega trpljenja pa je privrel studenec bistre in zdravilne vode.

Češčenje in zavetništvo

Katoliška Cerkev obhaja god svete Solongije 10. maja, njen spomin pa je vpisan v Rimski martirologij. Je glavna zavetnica pokrajine Berry in nadškofije Bourges v Franciji. Vas, v kateri počiva, se v njeno čast imenuje Sainte-Solange. Je zavetnica pastiric, kmečkih deklet in varuhinja čistosti. Upodablja se kot mlada pastirica z jagnjetom ob nogah, medtem ko v rokah drži mučeniško palmo ali lastno glavo.

Isti dan, 10. maja, godujejo tudi