SVETNIK · OPAT
Sveti Paskazij Radbert
- God
- 26. aprila
- Obdobje
- 9. stoletje
- Smrt
- 865.
Življenje
Sveti Pashazij Radbert se je rodil v Soissonsu leta 786. Kot zapuščenega otroka so ga sprejele in z ljubeznijo vzgojile benediktinke v Soissonsu. Privlačen mu je bil meniški način življenja, zato je vstopil v znameniti benediktinski samostan Corbie pod vodstvom svetega opata Adalarda. Dolga leta je zvesto služil kot učitelj in vzgojitelj mladih redovnikov. Leta 822 je spremljal opata Adalarda na Saško zaradi ustanovitve Novega Corveyja v Vestfaliji. V svojem redovnem življenju je doživel smrt štirih opatov: Adalarda, Vala, Heda in Izaka. Po Izakovi smrti je bil Pashazij izvoljen za opata v Corbieju, čeprav je iz globoke ponižnosti odklonil duhovniško posvečenje in ostal le diakon. Po približno sedmih letih vodenja se je zaradi nesoglasij v samostanu odpovedal opatski službi, da bi se nemoteno posvetil molitvi, študiju in pisanju svetih spisov.
Napisal je učene komentarje k Matejevemu evangeliju, Razlago 44. psalma, pet knjig Razlage Žalostink ter življenjepisa svetega Adalarda in opata Vala. V delu o Devici Mariji je vneto zagovarjal njeno večno devištvo. Njegovo najpomembnejše in najbolj znano delo nosi naslov »O Gospodovem telesu in krvi« (De corpore et sanguine Domini), napisano leta 831 za samostan Novi Corvey in kasneje poslano cesarju Karlu Plešastemu. V njem si je prizadeval podati jasno in zvesto razlago resnične Kristusove navzočnosti v presveti evharistiji po nauku svetih cerkvenih očetov Ambrozija, Avguština in Janeza Zlatoustega. To delo je spodbudilo prvo veliko evharistično razpravo v Cerkvi, v kateri je sodeloval tudi redovnik Ratramn. Doktrinarna razprava je prispevala k globljemu razumevanju razlike med vidnima podobama kruha in vina ter nevidno, resnično Kristusovo substanco, s čimer se je utirala pot poznejšemu natančnemu opredeljevanju nauka o transsubstanciaciji oziroma prebistvenju. Sveti Pashazij je bil pravoveren in goreč teolog. Umrl je v samostanu Corbie okoli leta 860.
Čudeži
Prvotno je bil pokopan v cerkvi svetega Janeza v Corbieju. V času opata Fulka so se na njegovem grobu začeli dogajati številni čudeži in ozdravljenja, kar je spodbudilo Cerkev k slovesnemu priznanju njegove svetosti. Po papeževem naročilu so bili 12. julija 1073 njegovi sveti posmrtni ostanki slovesno povzdignjeni in preneseni v cerkev svetega Petra v Corbieju.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Pashazija Radberta se obhaja 26. aprila. Njegove relikvije častijo v cerkvi svetega Petra v Corbieju. Rimski martirologij navaja njegov spomin v samostanu Corbie v Nevstriji ter ga slavi kot opata, ki je jasno in sijajno razložil resnico o Gospodovem telesu in krvi v skrivnosti presvete evharistije.
Isti dan, 26. aprila, godujejo tudi
- Sveti Bazilej iz Amaseje, škof in mučenec 4. stoletje
- Sveti Klet (Anaklet), papež 1. stoletje
- Sveti Riharij iz Centule, duhovnik 7. stoletje
- Blaženi Dominik in Gregor, duhovnika 13. stoletje
- Sveti Primitiv, mučenec 2. stoletje
- Sveti Viljem in Peregrin, puščavnika 12. stoletje