Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 9. stoletje › Življenjepisi › Sveti Paskal I.

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Paskal I.

God
11. februarja
Obdobje
9. stoletje

Življenje

Sveti Paskal I., papež, se je rodil v Rimu kot sin Bonosa. Že v zgodnji mladosti se je pridružil rimski duhovščini ter bil sprejet v lateranski patriarhat, kjer si je pridobil temeljito izobrazbo v Svetem pismu in bogoslužju. Papež Leon III. ga je postavil za predstojnika samostana svetega Štefana v bližini bazilike svetega Petra, kjer je z veliko ljubeznijo skrbel za romarje, ki so prihajali v Rim.

Po smrti papeža Štefana IV. je bil Paskal 25. januarja 817 soglasno izvoljen za papeža ter posvečen in umeščen na Petrov sedež. Od cesarja Ludvika Pobožnega je pridobil slovesno listino, s katero so bile potrjene pravice in posesti Svetega sedeža. Spomladi leta 823 je v Rimu slovesno kronal Lotarja I. za cesarja.

Z vsem srcem je podpiral širjenje krščanske vere ter imenoval nadškofa Eba iz Reimsa za papeškega poslanca za poganske dežele na severu Evrope. Ko je na Vzhodu cesar Leon Armenec znova začel preganjanje svetih ikon, je papež Paskal I. ponudil močno podporo svetemu Teodoru Studitu in carigrajskim menihom. Številne pregnane grške redovnike je sprejel v Rimu in jih nastanil v novozgrajenih samostanih.

V Rimu je obnovil in postavil številne cerkve, med katerimi izstopajo bazilike svete Praksede, svete Cecilije v Trasteveru in Svete Marije in Domnica, ki jih je okrasil z veličastnimi mozaiki. Preminil je v Rimu spomladi leta 824.

Čudeži

Papež Paskal I. je dal iz rimskih katakomb prenesti telesa številnih svetih mučencev, da bi jih častno prenesel v mestne cerkve. Po verodostojnem cerkvenem zapisu je na čudežen način odkril kraj, kjer je počivalo telo svete Cecilije v katakombah svetega Kalista, nakar je njene neomadeževane posmrtne ostanke s strežniki slovesno prenesel v njej posvečeno baziliko v Trasteveru.

Češčenje in zavetništvo

Sveti Paskal I. je pokopan v baziliki svete Praksede v Rimu. God se mu v Rimskem martirologiju obhaja 11. februarja, v nekaterih koledarjih pa se omenja tudi 14. maja.

Isti dan, 11. februarja, godujejo tudi