SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Leon IV.
- God
- 17. julija
- Obdobje
- 9. stoletje
Življenje
Sveti Leon IV., rojeni Rimljan in sin Radoalda, je zgodnjo vzgojo in izobrazbo pridobil v samostanu svetega Martina blizu bazilike svetega Petra. Njegova pobožnost in zgledno redovniško življenje sta pritegnila pozornost papeža Gregorja IV., ki ga je uvrstil med subdiakone, papež Sergij II. pa ga je imenoval za kardinala duhovnika naslovne cerkve Štirih kronanih mučencev. Ko so Saraceni leta 846 opustošili predmestja Rima in oskrunili baziliko apostolskih prvakov, sta rimski kler in ljudstvo soglasno izbrala Leona za rimskega škofa. Zaradi neposredne nevarnosti in strahu pred novim napadom je bil posvečen 10. aprila 847, ne da bi čakal na cesarsko privolitev.
Ko je sveti Leon proti svoji volji sprejel papeško službo, se je takoj posvetil obrambi mesta in duhovni prenovi zaupanega mu ljudstva. Vložil je ogromno truda v popravilo rimskega obzidja in popolnoma obnovil petnajst velikih stolpov. Nato se je ob pomočji cesarja in delavcev iz celotne rimske vojvodine lotil zgodovinskega podviga obdanja vatikanskega griča s trdnim obzidjem ter tako ustvaril utrjeni del, ki se po njem imenuje Leonovo mesto. Obzidje je bilo dokončano in svečano blagoslovljeno leta 852. Ko so se dela bližala koncu, se je saracensko ladjevje znova odpravilo nad Rim, vendar je leta 849 v pomorski bitki pri Ostiji, ob pomoči ladjevja Rima, Neaplja, Amalfija in Gaete ter silne nevihte, sovražnik doživel popoln poraz. Papež je nato obnovil pristanišče Portus in ga naselil z izgnanci s Korzike.
Poleg vojaške zaščite je sveti papež neumorno obnavljal svetišča. Bazilika svetega Petra, ki je pretrpela hude poškodbe, je v delih, ki jih je obnovil, zasijala v novem sijaju. Obnovil je samostan svetega Martina, baziliko Štirih kronanih mučencev, Lateransko palačo, Subiaco ter postavil cerkev Santa Maria Nova. Leta 850 je za cesarja okronal Ludvika II., tri leta pozneje pa je mazilil in blagoslovil mladega angleškega kralja Alfreda Velikega. Na rimski sinodi leta 853 je sprejel stroge določbe o cerkveni disciplini in poučevanju ljudstva. Pogumno se je zoperstavljal zlorabam mogočnežev, neposlušnosti ravenskega nadškofa Janeza in samovolji bretonskega vojvode Nomenoéja. Umrl je v Rimu 17. julija 855 in počiva v baziliki svetega Petra.
Čudeži
Sveti Leon IV. je bil z darom čudežev proslavljen že za časa zemeljskega življenja. Sodobni življenjepisci, pa tudi carigrajski patriarh Focij, mu pripisujejo čudodelna ozdravljenja in rešitve iz nevarnosti po njegovi goreči molitvi. Ko so plameni zajeli rimsko četrt Borgo in grozili z uničenjem bazilike svetega Petra, se je sveti papež pojavil na balkonu, naredil znamenje križa nad ognjem in plamen se je čudežno ugasnil.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Leona IV. obhajamo 17. julija. Njegovo telo počiva v baziliki svetega Petra v Rimu. V cerkveni umetnosti je upodobljen v papeških oblačilih s tiaro, ko z znamenjem križa gasi požar v rimski četrti Borgo ali ob obzidju Leonovega mesta.
Isti dan, 17. julija, godujejo tudi
- Blažena Thérèse de Saint-Augustin in petnajst tovarišic, device in mučenke 18. stoletje
- Sveta Hedvika, kraljica 14. stoletje
- Sveta Marcelina, devica 4. stoletje
- Sveti Andrej Zorard in Benedikt, puščavnika 11. stoletje
- Sveti Enodij iz Pavije, škof 6. stoletje
- Sveti Fredegand, opat 8. stoletje
- Sveti Justa in Rufina, devici in mučenki 3. stoletje
- Sveti Kenelm, kraljevič in mučenec 9. stoletje
- Sveti Koloman iz Stockeraua, romanar in mučenec 11. stoletje
- Sveti Hiacint Amastridski, mučenec 4. stoletje
- Sveti scilitanski mučeniki (Sperat, Nartzal, Citin, Veturij, Feliks, Akvilin, Letancij, Januarija, Generoza, Vestija, Donata in Sekunda), mučeniki 2. stoletje
- Sveti Teodozij iz Auxerra, škof 4. stoletje