Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 9. stoletje › Življenjepisi › Sveti Rabanus Maurus

Sveti Rabanus Maurus
Klikni za povečavo
×
Sveti Rabanus Maurus
Sveti Rabanus Maurus. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF

Sveti Rabanus Maurus

God
4. februarja
Obdobje
9. stoletje
Smrt
856.

Življenje

Sveti Raban Maver se je rodil v Mainzu okoli leta 776. V zgodnji mladosti je izpovedal redovne zaobljube v benediktinskem samostanu v Fuldi, leta 801 pa je bil posvečen v diakona. Leto dni pozneje je odšel v Tours, da bi študiral teologijo in svobodne umetnosti pod vodstvom znamenitega Alkuina. Alkuin je vzljubil svojega učenca ter mu podelil vzdevek Maver, po svetem Mavru, najljubšem učencu svetega Benedikta. Po vrnitvi v Fuldo je Raban postal voditelj samostanske šole, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eno najslavnejših središč učenosti v vsem Frankovskem cesarstvu. V duhovnika je bil posvečen leta 814.

Leta 822 je bil Raban izvoljen za opata v Fuldi. V njegovem času je samostan doživel razcvet: zgradil je več kot trideset cerkva in kapel, obogatil opatijsko cerkev z umetniškimi mozaiki, tapiserijami in relikviariji ter znatno razširil samostansko knjižnico. Skrbel je za verski pouk ljudstva ter povečal število duhovnikov po vaseh. Po političnih nemirih se je leta 842 umaknil v bližnji Petersberg ter se posvetil molitvi in pisanju. Leta 847 je bil posvečen za nadškofa v Mainzu. Obhajal je tri deželne sinode, na katerih se je ukvarjal s cerkveno disciplino in obrambo pravovernosti. Odlikoval se je z neizmerno ljubeznijo do ubožcev, tako da je v času lakote leta 850 vsak dan hranil več kot tristo lačnih. Napisal je številne razlage Svetega pisma, enciklopedično delo »De universo« ter cerkvene himne. Umrl je v Winklu blizu Mainza 4. februarja 856.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Rabana Mavra obhajamo 4. februarja. Prvotno je bil pokopan v samostanu svetega Albana v Mainzu, pozneje pa so njegove relikvije prenesli v Halle. Rimski martirologij ga slavi kot nadškofa vzvišene učenosti, zgovornosti in svetosti, Bogu prijetnega.

Isti dan, 4. februarja, godujejo tudi