Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 9. stoletje › Življenjepisi › Sveti Benedictus van Aniane

Sveti Benedictus van Aniane
Klikni za povečavo
×
Sveti Benedictus van Aniane
Sveti Benedictus van Aniane. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · OPAT

Sveti Benedictus van Aniane

God
12. februarja
Obdobje
9. stoletje
Smrt
821.

Življenje

Sveti Benedikt Anijanski, rojen z imenom Vitiza, je izhajal iz gotske plemiške družine grofa Aigulfa iz Magueloneja na jugu Francije. Vzgojo in izobrazbo je prejel na frankovskem dvoru kralja Pipina ter stopil v kraljevo službo. Leta 773 je sodeloval v italijanskem vojnem pohodu Karla Velikega, nato pa je zapustil posvetno pot, da bi se posvetil redovniškemu stanu. Stopil je v samostan svetega Sekvana, kjer se je posvetil strogim pokornim vajam ter spoznal izjemno vrednost Vodila svetega Benedikta kot najtrdnejšega temelja redovniškega življenja.

Leta 779 se je vrnil na svojo domačijo ter ob rečici Aniane zgradil redovniško naselbino. Ta se je kmalu razvila v znamenito opatijo Aniane, ki je postala vzor in središče prenove redovništva v Frankovskem cesarstvu pod cesarjem Ludvikom Pobožnim. Cesar ga je vzel za glavnega svetovalca ter mu zaupal izvedbo vsesplošne prenove. Opat Benedikt je imel vodilno vlogo na cerkvenih zborih v Aachnu v letih 816 in 817, na katerih so bili sprejeti pomembni sklepi o uvedbi Vodila svetega Benedikta v vse samostane cesarstva. Izstopal je tudi pri obrambi pravovernosti proti adopcijanizmu, zmoti pod vodstvom škofa Feliksa iz Urgela.

Da bi mu bil blizu, je cesar Ludvik Pobožni ob rečici Inde ustanovil opatijo Cornelimünster, ki je pod Benediktovim vodstvom služila kot vzorčni samostan za druge skupnosti. V ta namen je Benedikt sestavil dragoceno zbirko samostanskih pravil. Po rodovitnem in Bogu posvečenem življenju je preminil v samostanu Cornelimünster 11. februarja 821.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Benedikta Anijanskega se obhaja 12. februarja. V Cerkvi se časti kot prenovitelj zahodnega meništva in pospeševalec rimske liturgije.

Isti dan, 12. februarja, godujejo tudi