Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › Stara zaveza › Življenjepisi › Sveti Agej

Sveti Agej
Klikni za povečavo
×
Sveti Agej
Sveti Agej. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PREROK

Sveti Agej

God
16. decembra
Obdobje
Stara zaveza

Življenje

Sveti Hagaj je deseti med tako imenovanimi malimi preroki Stare zaveze. Njegovo hebrejsko ime označuje slovesnega človeka ali tistega, ki se je rodil na praznik. Zgodovinske okoliščine njegovega delovanja so natančno določene: deloval je v Jeruzalemu v drugem letu vladavine perzijskega kralja Dareja I. oziroma leta 520 pred Kristusom. Judovsko ljudstvo se je nekaj pred tem, leta 536 pred Kristusom, vrnilo iz babilonskega izgnanstva ter v prvem verskem navdušenju postavilo oltar Bogu Izraelovemu in položilo temelje Drugega templja, imenovanega tudi Zorobabelov tempelj. Vendar pa so spletke in oviranja s strani okoliških ljudstev iz Samarije ter perzijski vojaški nemiri prisilili ljudstvo, da je prekinilo dela. Skozi polnih šestnajst let se je zastoj poglabljal zaradi malodušnosti in sebičnosti samih povratnikov. Premožnejši krogi v Jeruzalemu so se posvetili urejanju lastnih razkošnih hiš, obloženih s dragocenim lesom, medtem ko je Gospodov dom ležal zapuščen v ruševinah. To zanemarjanje je privedlo do hudih suš, neuspeha pridelkov in lakote, kar je ljudstvo doživljalo kot nerazložljivo nesrečo. Tedaj je stopil naprej prerok Hagaj ter prenesel živo Božjo besedo. V prvem oznanilu, namenjenem na prvi dan šestega meseca, je odkrito grajal tromost ljudstva ter pojasnil, da je pomanjkanje pravično opozorilo, ker so zapustili Božje svetišče in skrbeli le za lastne koristi. Njegove besede so globoko pretresle poslušalce: judovski upravitelj Zorobabel, sin Šealtielov, veliki duhovnik Jošua, sin Josadakov, ter ves preostali puk so prisluhnili Božjemu klicu in po treh tednih složno obnovili dela pri gradnji templja. Dvajsetega dne istega meseca je Hagaj prinesel drugo objavo, da bi opogumil graditelje, katerim se je nov tempelj zdel reven in neznaten v primerjavi s prejšnjim Salomonovim sijajem. Prerok jim je prenesel obljubo, da bo slava tega novega doma večja od prejšnje, ker bo vanj prišel Zaklad vseh narodov, Odrešenik sveta. Ob koncu istega leta je Hagaj oznanil, da bo Gospod od tistega dne obilno blagoslovil njihov trud, knezu Zorobabelu, potomcu Davidovega rodu, pa je obljubil posebno Božjo izbiro in varstvo v nemirih med narodi.

Češčenje in zavetništvo

God svetega preroka Hagaja se obhaja 16. decembra. Rimski martirologij navaja njegov spomin kot preroka, ki je v času judovskega kneza Zorobabela opozarjal ljudstvo, naj znova postavi Gospodov dom, v katerega je imelo prispeti zaklad vseh narodov. V krščanski tradiciji in umetnosti se upodablja kot častitljivi starec s preroškim zvitkom ali z načrtom jeruzalemskega templja v roki.

Isti dan, 16. decembra, godujejo tudi