SVETNIK · PREROK
Sveti Jona
- God
- 21. septembra
- Obdobje
- Stara zaveza
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni na angleškem območju, Najbolj čaščeni na nemškem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju
Življenje
Sveti Jona, sin Amitajev, je izhajal iz Gat Heferja v Zebulonovem rodu. Živel je v osmem stoletju pred Kristusom in deloval v času izraelskega kralja Jeroboama II., kateremu je napovedal obnovo meja kraljestva (2 Kr 14,25On je zopet pridobil Izraelu prejšnje meje od poti v Hamat do Morja v nižini, po besedi GOSPODA, Boga Izraelovega, ki jo je govoril po hlapcu svojem Jonu, sinu Amitajevem, proroku, ki je bil iz Gat-heferja.). Bog mu je zaupal naročilo, naj gre v Ninive, prestolnico mogočnega in sovražnega Asirskega cesarstva, ter tam javno oznani propad mesta zaradi velikih hudodelstev njegovih prebivalcev. Prestrašen nad to težko nalogo in ne želječ odrešenja poganom se je Jona odločil zbežati pred Gospodovim obličjem. V Jafi se je vkrcal na ladjo, ki je plula v Taršiš na skrajnem zahodu. Toda Gospod je dvignil silovit vihar na morju, tako da je ladji grozil brodolom. Medtem ko so mornarji v strahu molili k svojim bogovom, je Jona mirno spal na dnu ladje. Ko so vrgli žreb, da bi videli, kdo je povzročil nesrečo, je žreb padel na Jona. Priznal je, da služi nebeškemu Bogu in da beži pred njegovim ukazom, ter prosil mornarje, naj ga vržejo v morje, da se vihar pomiri. Brž ko so ga vrgli v valove, se je morje umirilo. Bog je velel veliki ribi, naj pogoltne Jona, in preživel je tri dni in tri noči v njenem trebuhu ter molil zahvalno hvalnico, nakar ga je pošast izbljuvala na suho. Ko je vnovič prejel Božji klic, se je Jona brez oklevanja odpravil v Ninive. Hodil je po mestu in vpil, da bodo Ninive čez štirideset dni razdejane. Ob tej besedi so ninivski kralj in vsi meščani verovali Bogu, si oblekli raševino, se posuli s pepelom in razglasili strogi post za ljudi in živino ter se odvrnili od svojih hudobnih poti. Ko je Bog videl njihovo iskreno kesanje, se jih je usmilil in prizanesel mestu. Jona se je zaradi tega razžalostil in razsrdil, ker je želel uničenje brezbožnega mesta, ter je zunaj obzidja čakal razplet v senci kolibe. Bog je dal zrasti bršljanu, ki mu je dajal prijetno senco, naslednjega dne pa je poslal črva, ki je rastlino podgrizel, da se je posušila. Ko je sonce pripekalo in je Jona začel tožiti ter si želel umreti, ga je Gospod blago poučil o svojem neskončnem usmiljenju: če je njemu bilo žal navadne rastline, okoli katere se ni trudil, kako naj Gospodu ne bi bilo žal velikega mesta Niniv, v katerem živi več kot sto dvajset tisoč nedolžnih bitij in veliko živine.
Čudeži
Čudežna rešitev Jona iz trebuha morske pošasti po treh dneh in treh nočeh je najpomembnejše znamenje njegovega življenja. Sam Gospod Jezus Kristus je vzel ta zgodovinski čudež kot preroško predpodobo in napoved svojega lastnega slavnega vstajenja ter nevernemu rodu govoril, da se mu ne bo dalo drugega znamenja razen znamenja preroka Jona: kakor je bil namreč Jona v trebuhu morske pošasti tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči, preden bo slavno vstal od mrtvih (Mt 12,39-41On pa odgovori in jim reče: Hudobni in prešeštni rod išče znamenja, a ne bo mu dano znamenje razen znamenja proroka Jona.; Lk 11,29-32Ko so se pa množice zbirale pri njem, jim začne govoriti: Ta rod je hudoben rod: znamenja išče, ali ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jona proroka.).
Češčenje in zavetništvo
Sveti Jona se praznuje 21. septembra. Rimski martirologij navaja njegov spomin kot preroka, katerega čudežni izhod iz ribjega trebuha je v evangeliju napovedan kot znamenje Gospodovega vstajenja. Njegov grob so od nekdaj kazali v njegovem rodnem kraju Gat Heferju. V zgodnjekrščanski umetnosti in na stenah rimskih katakomb je Jona eden najpogostejših motivov: prikazuje se, kako ga mornarji mečejo v morje, kako prihaja iz žrela morske pošasti ali kako počiva pod senco bršljana kot podoba vstajenja in upanja v večno življenje.
Isti dan, 21. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Marko Scalabrini iz Modene, prezbiter 15. stoletje
- Sveta Maura iz Troyesa, devica 9. stoletje
- Sveti Frančišek Jaccard, prezbiter, in Tomaž Trần Văn Thiện, mučenca 19. stoletje
- Sveti Kastor iz Apta, škof 5. stoletje
- Sveti Kvadrat Atenski, škof in apostolski učenec 2. stoletje
- Sveti Lavrencij Imbert, škof, Peter Maubant in Jakob Chastan, prezbiterja, mučenci 19. stoletje
- Sveti Matej, apostol in evangelist 1. stoletje
- Sveti Aleksander iz Baccana, mučenik 4. stoletje
- Sveti Evzebij, Nestab, Zenon in Nestor, mučenci 4. stoletje
- Sveti Kadok, opat 6. stoletje
- Sveti Landelin iz Ettenheima, redovnik in mučenik 7. stoletje
- Sveti Pamfil Rimski, mučenik 4. stoletje