Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › Stara zaveza › Življenjepisi › Sveti Gideon

Sveti Gideon
Klikni za povečavo
×
Sveti Gideon
Sveti Gideon. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · SODNIK V IZRAELU

Sveti Gideon

God
26. septembra
Obdobje
Stara zaveza

Življenje

Sveti Gideon, sin Joašev iz Manahujevega rodu, je eden velikih sodnikov izvoljenega ljudstva (Sod 6,11In angel GOSPODOV pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi ž njo bežal izpred Madiancev.). V času, ko so Midjanci in druga vzhodna ljudstva sedem let hudo pustošili in tlačili Izraelce, se je ljudstvo v stiski obrnilo h Gospodu (Sod 6,1-6In Izraelovi sinovi so delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH. In GOSPOD jih je dal v pest Madiancem sedem let.). Angel Gospodov se je prikazal Gideonu, ko je v stiskalnici mlatil pšenico, in ga poklical, naj v Božji moči osvobodi svoje ljudstvo (Sod 6,11-14In angel GOSPODOV pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi ž njo bežal izpred Madiancev.). Gideon je ponižno prosil za znamenje in daroval daritev na skali, ki jo je ogenj čudežno použil (Sod 6,17-21In on mu reče: Ako sem našel milost v tvojih očeh, prosim, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj.). Isto noč je po Božjem ukazu v svoji rodni vasi Ofri podrl oltar poganskega boga Baala in posekal gozdič ter na tistem mestu postavil oltar pravemu Bogu (Sod 6,25-27In zgodi se isto noč, da mu reče GOSPOD: Vzemi junca očeta svojega, tistega drugega junca, sedem let starega, in poderi Baalov oltar, ki ga ima tvoj oče, in posekaj Ašero, ki je nad njim,). Zaradi tega so vaščani zahtevali njegovo smrt, a ga je oče modro obranil z besedami, naj se Baal sam brani, če je bog, od koder je Gideon dobil ime Jerubaal (Sod 6,28-32Ko pa ljudje iz mesta zarana vstanejo, glej, oltar Baalov je podrt in Ašera nad njim posekana, in tisti drugi junec je darovan na novozgrajenem oltarju.). Ko so sovražne vojske prečkale Jordan in se utaborile v dolini Jezreel, je Gideon zbral bojevnike iz sosednjih rodov (Sod 6,33-35Tedaj se zbero vsi Madianci in Amalekovci in Jutrovci in preidejo Jordan in se utabore v Jezreelski dolini.). V iskanju potrditve svojega poslanstva je prejel znameniti potrditvi s runom: najprej je rosa padla le na runo, medtem ko je vsa zemlja okoli ostala suha, naslednjo noč pa je le runo ostalo suho, medtem ko je bila vsa okoliška zemlja prepojena z roso (Sod 6,36-40In Gideon reče Bogu: Ako hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril,). Da bi se pokazalo, da zmaga prihaja le iz Božje moči in ne iz človeške sile, je Gospod zmanjšal Gideonovo vojsko z dvaintrideset tisoč na le tristo izbranih bojevnikov, ki so vodo pili tako, da so jo zajemali z roko (Sod 7,2-7GOSPOD pa reče Gideonu: Preveliko je ljudstva, ki je s teboj, da bi dal Madiana v njih roke, ker bi se Izrael hvalil zoper mene, govoreč: Moja roka me je rešila.). Ko jim je razdelil rogove in prazne vrče s prižganimi baklami v njih, je Gideon ponoči obkolil sovražni tabor (Sod 7,16-19Nato razdeli tristo mož v tri krdela in da vsakemu trobento v roko in prazne vrče in bakle notri v vrčih,). Na njegov znak so vojaki zatrobili v rogove, razbili vrče in vzkliknili: Za Gospoda in za Gideona! (Sod 7,20In vsa tri krdela zatrobijo na trobente in razbijejo vrče, in drže prižgane bakle v levici, trobente pa v desnici, trobijo in kriče: Meč za GOSPODA in za Gideona!) V taboru je nastala neizmerna zmeda in sovražniki so v strahu obrnili meče drug proti drugemu ter se pognali v beg (Sod 7,21-22In sleherni obstane na svojem mestu okoli tabora. In vsa vojska začne tekati, in vpijejo ter beže.). Izraelci so nato ponudili Gideonu dedno kraljevsko dostojanstvo, a je to ponižno in odločno zavrnil ter dejal, da nad njimi ne bo vladal ne on ne njegov sin, temveč edino Gospod (Sod 8,22-23Tedaj reko možje Izraelci Gideonu: Bodi nam vladar, ti in sin tvoj in sina tvojega sin, ker si nas rešil roke Madiancev.). Njegovo mirno sodniško vodenje je trajalo štirideset let; umrl je v visoki starosti in bil pokopan v očetovem grobu (Sod 8,28-32A Madianci so bili potlačeni pred Izraelovimi sinovi in niso več vzdignili glav svojih. In dežela je imela pokoj štirideset let v dnevih Gideonovih.).

Češčenje in zavetništvo

Sveti Gideon se praznuje 26. septembra. Rimski martirologij časti njegov spomin kot sodnika, ki je z znamenjem rose na runu prejel Božjo spodbudo ter v moči Božji uničil Baalov oltar in osvobodil svoje ljudstvo. V krščanski ikonografiji se upodablja kot pogumni vitez ali vojskovodja z runom ob sebi, s trobento, razbitim vrčem in plamenečo baklo.

Isti dan, 26. septembra, godujejo tudi