SVETNIK · KRALJ IN PREROK
Sveti David
- God
- 29. decembra
- Obdobje
- Stara zaveza
Svetopisemski svetnikiKralji, kraljice in vladarji
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni na angleškem območju, Najbolj čaščeni na nemškem območju, Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na Poljskem, Najbolj čaščeni na portugalskem območju, Najbolj čaščeni na Slovenskem
Življenje
Sveti David, drugi izraelski kralj, prerok in ustvarjalec psalmov, se je rodil v Betlehem kot najmlajši od osmih Isajevih sinov iz Judovega rodu. Medtem ko je v mladosti čuval očetove črede, je Bog poslal preroka Samuela, da ga je na skrivaj mazilil s svetim oljem za bodočega vladarja. Zaradi svoje spretnosti v igranju na harfo in milozvočnih pesmi je bil povabljen na dvor kralja Saula, da bi blažil kraljevo tesnobo. Ko je filistejski velikan Goliat začel izzivati čete živega Boga, se je mladi David pogumno oglasil ter ga v imenu Gospoda nad vojskami zadel s kamnom iz praćke in mu odsekel glavo, kar je prineslo sijajno zmago njegovemu ljudstvu. Ta zmaga mu je prinesla slavo in prijateljstvo s kraljevim sinom Jonatanom, pa tudi Saulovo besno ljubosumje. Leta dolgo je moral David bežati po puščavah in gudurah Engadija in Zifa ter zbirati izgnance okoli sebe v jami Odolam. Čeprav je imel dvakrat priložnost ubiti Saula, mu je velikodušno prizanesel z življenjem, ker ni hotel dvigniti roke nad Gospodovega maziljenca. Po smrti Saula in Jonatana na gori Gilboa je David zapel ganljivo žalostinko ter bil v Hebronu maziljen za kralja nad Judom. Po sedmih letih in pol ga je priznalo celotno kraljestvo in David je postal kralj nad vsem Izraelom. Osvojil je jebusejsko utrdbo Jeruzalem, jo poimenoval Davidovo mesto ter jo določil za prestolnico. Z veliko pobožnostjo in veseljem je prenesel skrinjo zaveze v Jeruzalem ter plesal pred Gospodom z vso močjo. Ko je nameraval zgraditi tempelj, mu je prerok Natan razodel, da bo tempelj zgradil njegov sin Salomon, ter mu prenesel večno Božjo obljubo: Davidov prestol bo stal vekomaj, ker bo iz njegovega rodu izšel večni Mesija in Odrešenik sveta, Jezus Kristus. Na višku svoje zemeljske slave je David hudo grešil s preljubom z Batšebo in umorom njenega moža Urija. Ko ga je prerok Natan soočil z grehom, se je David iskreno in skrušeno pokesal pred Gospodom, sprejel pokoro in postal večni zgled iskrenega pokornika. Iz te skrušenosti so privreli njegovi najlepši spokorni psalmi. Zadnja leta njegovega življenja so bila polna družinskih neprilika in upora sina Absaloma, a je David tudi v trpljenju ostal zvest Bogu. Pred smrtjo je dal maziliti Salomona za kralja ter ga opomnil, naj zvesto hodi po Božjih poteh. Umrl je v starosti sedemdesetih let in bil pokopan na gori Sionu.
Češčenje in zavetništvo
Sveti David se časti 29. decembra. Rimskokatoliška cerkev ga slavi kot kralja, preroka in zgled pokornika, po čigar semenu je prišel Kristus Odrešenik. V krščanski umetnosti se redno upodablja s harfo, kraljevsko kruno ali s praćko in odsekano Goliatovo glavo. Je zavetnik glasbenikov, pevcev, pesnikov in skladateljev.
Isti dan, 29. decembra, godujejo tudi
- Blaženi Gerard Cagnoli, redovnik 14. stoletje
- Sveta Benedikta Hyŏng Kyŏng-nyŏn in šest tovarišev, mučeniki 19. stoletje
- Sveti Marcel Akemitski, opat 5. stoletje
- Sveti Martinijan iz Milana, škof 5. stoletje
- Sveti Tomaž Becket, škof in mučenik 12. stoletje
- Blaženi Viljem Howard, mučenik 17. stoletje
- Sveti Evroult iz Ouchea, opat 6. stoletje
- Sveti Liboz iz Vage, škof in mučenik 3. stoletje
- Sveti Trofim iz Arlesa, škof 3. stoletje