SVETNIK · PREROK
Sveti Elizej
- God
- 14. junija
- Obdobje
- Stara zaveza
Življenje
Sveti Elizej, sin Šafatov, je bil prerok v Izraelskem kraljestvu od časa kralja Jorama pa vse do kralja Joaša (1 Kr 19,16Jehuja pa, sina Nimsijevega, pomazili za kralja nad Izraelom, in Elizeja, sina Safatovega, iz Abel-mehole, pomazili za proroka namesto sebe.; 2 Kr 13,14Elizej pa je zbolel za svojo boleznijo, za katero je tudi umrl. In Joas, kralj Izraelov, pride doli k njemu in joče nad njim ter reče: Oče moj, oče moj, vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi!). Medtem ko je oral z dvanajstimi jarmi volov, je prerok Elija po Božjem naročilu z gore Horeb nanj vrgel svoj plašč in ga poklical v preroško službo (1 Kr 19,19In odide odondod ter zaloti Elizeja, sina Safatovega, da orje z dvanajstimi jarmi volov pred seboj, sam pa je bil pri dvanajstem. In Elija stopi k njemu in vrže svoj plašč na njega.). Elizej je nemudoma zaklal jarem volov, skuhal meso na lesu pluga, ponudil poslovilno pojedino staršem in ljudstvu ter šel za Elijem kot njegov zvesti strežnik (1 Kr 19,20-21In on popusti voli in teče za Elijem in reče: Dovoli mi, prosim, da poljubim očeta svojega in mater svojo, in potem pojdem za teboj! Ta mu veli: Idi, vrni se! Kajti kaj sem ti storil?). Spremljal je svojega učitelja od Gilgala do Betela, Jerihe in čez reko Jordan, katere vode so se razdelile, ko jo je Elija udaril s svojim plaščem (2 Kr 2,1-8Zgodi se pa, ko je hotel GOSPOD vzeti Elija v viharju gori v nebesa, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala.). Preden je bil Elija z ognjenim vozom in v viharju vzet v nebo, je Elizej prosil za dvojni delež njegovega duha (2 Kr 2,9-12In ko sta šla na drugo stran, reče Elija Elizeju: Prosi, kaj naj ti storim, preden bodem vzet od tebe! In Elizej reče: Prosim, da dobim dvojen delež od tvojega duha!). Vzel je Elijev plašč, ki je padel z neba, znova razdelil vode Jordana in prešel na drugi breg, s čimer so preroški sinovi spoznali, da Elijev duh počiva na njem (2 Kr 2,13-15In vzdigne plašč Elijev, ki mu je spadel, in se vrne ter stopi na breg Jordana.). Naselil se je na gori Karmel, nato pa v Samariji (2 Kr 2,25In šel je odtod na goro Karmel in odondod se je vrnil v Samarijo.; 2 Kr 6,32Elizej pa je sedel v hiši svoji, in starejšine so sedeli pri njem. In kralj pošlje sla pred seboj; a preden dospe sel k njemu, reče Elizej starejšinam: Ne vidite li, kako je poslal tisti morilčev sin, da se mi odseka glava? Glejte, ko…). V svojem dolgem delovanju se je pogumno zoperstavljal malikovalstvu, svaril kralje in oznanjal odrešenje vsem ljudem. Poslal je enega od preroških sinov, da mazili Jehuja za kralja, da bi se odstranila brezbožna Ahabova rodbina (2 Kr 9,1-6Elizej prorok pa pokliče enega izmed proroških sinov in mu veli: Opaši si ledja in vzemi to oljenico v roko in pojdi v Ramot v Gileadu.). Pred njegovo smrtjo ga je obiskal kralj Joaš, ki mu je napovedal tri zmage nad Aramejci (2 Kr 13,14-19Elizej pa je zbolel za svojo boleznijo, za katero je tudi umrl. In Joas, kralj Izraelov, pride doli k njemu in joče nad njim ter reče: Oče moj, oče moj, vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi!). Umrl je v visoki starosti in bil pokopan v Samariji (2 Kr 13,20In ko je Elizej umrl in so ga pokopali, so vdrle plenilne čete Moabcev v deželo ob začetku leta.).
Čudeži
Gospod je po svetem Elizeju storil veliko velikih čudežev, ki pričujejo o njegovem preroškem dostojanstvu. V Jerihi je z nasutjem soli v izvir čudežno ozdravil nezdravo in nerodovitno vodo (2 Kr 2,19-22In možje iz mesta reko Elizeju: Glej, prosimo, v tem mestu je dobro prebivati, kakor vidi gospod moj, ali voda je nezdrava in zemlja nerodovitna.). Ko so zavezniške vojske Izraela, Jude in Edoma v puščavi trpele strašno žejo, se je na njegovo besedo dolina brez vetra in dežja napolnila z vodo ter so izbojevali zmago nad Moabci (2 Kr 3,9-24Gredo torej kralj Izraelov, kralj Judov in kralj edomski. In ko so hodili sedem dni okrog, ni bilo vode za vojsko in živino, ki je šla za njimi.). Revni vdovi nekega preroka je čudežno pomnožil malo olja v posodi, dokler ni napolnila vseh posod v hiši, s čimer je odplačala dolgove in rešila sinove pred suženjstvom (2 Kr 4,1-7Neka žena pa izmed žen proroških sinov kliče k Elizeju in reče: Hlapec tvoj, moj mož, je umrl, ti pa veš, da se je bal hlapec tvoj GOSPODA. Pa je prišel upnik in hoče vzeti oba otroka moja sebi za hlapca!). Pobožni Šunamki je izprosil rojstvo sina, in ko je deček nenadoma umrl, ga je Elizej s svojimi molitvami in polaganjem telesa obudil od mrtvih (2 Kr 4,14-37In on vpraša: Kaj torej naj se stori zanjo? Gehazi odgovori: Pač nekaj! Sina nima, in njen mož je star!). V času lakote v Gilgalu je zastrupljeno enolončnico iz divjih bučk z vsutjem moke napravil zdravo in užitno (2 Kr 4,38-41Elizej pa pride zopet v Gilgal. In bila je lakota v deželi, in proroški sinovi so sedeli pred njim; in veli svojemu hlapcu: Pristavi velik lonec in skuhaj jed iz zelenjadi proroškim sinovom.). Z le dvajsetimi ječmenovimi hlebi je nasitil sto mož, in še je ostalo (2 Kr 4,42-44In pride mož iz Baal-salisa in prinese možu Božjemu od prvin svojih: dvajset ječmenovih kruhov in svežega klasja v vreči svoji. On pa veli: Daj ljudstvu, da bi jedli!). Ko je sirski vojskovodja Naaman zbolel za gobavostjo, ga je Elizej poslal, naj se sedemkrat umije v Jordanu, po čemer se je Naaman popolnoma očistil in sprejel vero v edinega pravega Boga Izraelovega (2 Kr 5,1-15Naaman, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodu in spoštovan, zakaj po njem je GOSPOD dal zmago Sircem; bil je tudi hraber vojščak, toda gobav.). Svojemu pohlepnemu služabniku Geháziju je prisodil Naamanovo gobavost zaradi lakomnosti po darovih (2 Kr 5,20-27V tem si je rekel Gehazi, hlapec Elizeja, moža Božjega: Glej, gospodar moj je prevarčno ravnal s tem Naamanom Sircem, da ni vzel iz rok njegovih, kar je prinesel; kakor res GOSPOD živi, potečem za njim, da prejmem kaj od njega.). Storil je, da je železna sekira splavala na površje vode, ko je padla z ročaja v Jordan (2 Kr 6,1-7In proroški sinovi reko Elizeju: Glej vendar, kraj, kjer stanujemo pred teboj, je nam pretesen.). Večkrat je kralju razkril skrivne zasede sovražnikov, sirsko vojsko, ki ga je prišla ujet, pa je udaril s slepoto in jo odpeljal v Samarijo, kjer jim je prizanesel z življenjem in jih pogostil (2 Kr 6,8-23Kralj sirski pa se je bojeval zoper Izraela; in se je posvetoval s služabniki svojimi in je rekel: Na tem in tem mestu bodi moj tabor.). Čudežna Božja moč je po njem delovala tudi po smrti: ko so nekega mrtveca v naglici vrgli v Elizejev grob, je mrlič, brž ko se je dotaknil prerokovih kosti, oživel in vstal na svoje noge (2 Kr 13,20-21In ko je Elizej umrl in so ga pokopali, so vdrle plenilne čete Moabcev v deželo ob začetku leta.).
Češčenje in zavetništvo
Sveti Elizej se praznuje 14. junija. Rimski martirologij navaja njegov spomin v Samariji v Palestini, kjer je bil njegov grob. Njegovo češčenje je razširjeno v vzhodni in zahodni Cerkvi, poseben spomin pa se ohranja v karmelskem redu, ki ga časti kot svojega duhovnega voditelja in očeta poleg preroka Elija. V umetnosti se upodablja s plaščem, z dvoglavim orlom na rami kot znamenjem dvojnega Elijevega duha ali s posodo z oljem in hlebi.
Isti dan, 14. junija, godujejo tudi
- Sveti Eterij iz Viennea, škof 7. stoletje
- Sveti Metod I. Carigradski, škof 9. stoletje
- Sveti Valerij in Rufin, mučeniki 3. stoletje
- Sveti Anastazij, duhovnik, Feliks, redovnik, in Digna, devica, mučeniki 9. stoletje
- Sveti Fortunat iz Neaplja, škof 4. stoletje
- Sveti Prot, mučenec 4. stoletje