Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › Stara zaveza › Življenjepisi › Sveti Joel

Sveti Joel
Klikni za povečavo
×
Sveti Joel
Sveti Joel. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PREROK

Sveti Joel

God
19. oktobra
Obdobje
Stara zaveza

Življenje

Sveti Joel, sin Petuelov, je drugi po vrsti v zbirki dvanajstih malih prerokov Stare zaveze. Deloval je v Judovem kraljestvu, najverjetneje v samem Jeruzalemu, saj v svojih preroških govorih nenehno omenja tempelj, oltar in duhovnike, ki služijo pred Gospodom. Njegovo preroško delovanje se odvija v času, ko je deželo prizadela strašna naravna nadloga: neprimerljiv vdor kobilic in huda suša sta opustošila polja, vinograde in pašnike, tako da je zmanjkalo žita, olja in vina, v templju pa se nista več mogli darovati ne vsakodnevna jedilna daritev ne pitna daritev. V tej nesreči je prerok prepoznal jasno znamenje prihoda velikega in strašnega Gospodovega dne ter pozval vse ljudstvo in duhovnike k javni in iskreni pokori. Pozval jih je, naj pretrgajo svoja srca in ne svojih oblačil, naj razglasijo slovesen post, zberejo starce in otroke v hiši Gospodovi ter zakličejo po usmiljenju. Bog se je usmilil svoje dežele, odvrnil nadlogo in obljubil obilje sadov. Poleg zemeljskih darov je Joel prejel in oznanil najvzvišenejšo mesijansko obljubo: izlitje Božjega Duha na vsako telo, na sinove in hčere, starce in mladeniče. Ta velika prerokba se je dobesedno izpolnila na binkoštni dan, ko je Sveti Duh v ognjenih jezikih prišel nad apostole, zbrane v Jeruzalemu, na kar se je sveti Peter izrecno skliceval v svoji prvi pridigi (Apd 2,16-21temuč to je, kar je rečeno po proroku Joelu:). Joel je napovedal tudi dokončno Božjo sodbo nad vsemi sovražnimi narodi v dolini Jozafat, kjer bo Gospod obranil svoje zvesto ljudstvo in prinesel večni mir.

Češčenje in zavetništvo

Spomin svetega preroka Joela se obhaja 19. oktobra. Rimski martirologij ga časti kot oznanjevalca velikega Gospodovega dne in skrivnosti izlitja Svetega Duha na vsako telo. V krščanskem bogoslužju se njegova spokorna besedila tradicionalno berejo na začetku postnega časa, zlasti na pepelnično sredo. V likovni umetnosti se upodablja s preroškim zvitkom v roki ali ob prizorih rojev kobilic in plamena Svetega Duha.

Isti dan, 19. oktobra, godujejo tudi