SVETNIK · PREROK
Sveti Nahum
- God
- 1. decembra
- Obdobje
- Stara zaveza
Življenje
Sveti Nahum, čigar ime v hebrejskem jeziku pomeni Tolažnik ali Poln tolažbe, je bil sedmi v vrsti dvanajstih malih prerokov Stare zaveze. Po naslovu svoje knjige je izhajal iz kraja Elkoš. Starodavno krščansko izročilo, ki ga navaja tudi sveti Epifanij, postavlja njegov zavičaj v pokrajino Bet Gabre blizu Eleuteropola na meji Jude in Simona, kar beleži tudi Rimski martirologij. Svojo preroško službo je opravljal v sedmem stoletju pred Kristusom, v obdobju med padcem egipčanskega mesta No Amon oziroma Tebe in propadom mogočne asirske prestolnice Ninive.
Nahumova preroška knjiga je veličastno pesniško in teološko razglašanje o končni Božji sodbi nad oholimi tlačitelji. Medtem ko je Asirsko cesarstvo desetletja z ognjem, mačem in neizmernim nasiljem teptalo narode starodavnega Vzhoda in tlačilo Božje ljudstvo, je Nahum stopil naprej kot glasnik božanske pravice. Prerokba se začne z vzvišeno hvalnico Gospodu, ki upravlja tok stoletij in s pravičnostjo sodi narode: Bog je ljubosumen in pravičen Maščevalec, počasen za jezo, a silen v moči, pred katerim se tresejo gore in sušijo morja. Hkrati pa ob tej strašni podobi Božje sodbe prerok nudi neizmerno tolažbo zvestim ter razglaša, da je Gospod dober, zatočišče v dnevu stiske, in da pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.
V drugem in tretjem delu knjige Nahum z izjemno pesniško močjo in dramatično živahnostjo opisuje obleganje, zavzetje in popoln propad krvoločne Ninive. Mesto, ki je bilo kakor levje brlog, polno plena, utemeljeno na laži, krvi in čarovniji, bo za vedno izginilo pod udarcem Božje sodbe. Pad mogočnega tlačitelja je pomenil osvoboditev zatiranega ljudstva in napoved nove upanja, zato prerok vzklika: Glej, na gorah so noge blagovestnika, ki oznanja mir. Nahum je zvesto dokončal svoje poslanstvo in umrl v Gospodu v svoji domovini.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svetega preroka Nahuma se obhaja 1. decembra. Rimski martirologij ga omenja kot preroka, ki je oznanjal Boga, ki upravlja tok stoletij in sodi narodom v pravičnosti. Njegove relikvije so po izročilu častili v njegovem zavičaju v Judeji. V krščanski umetnosti se upodablja kot starozavezni modrec z dolgo brado, ki drži v roki razvit zvitek s prerokbo o propadu Ninive ali s prikazom porušenega mestnega obzidja pod božanskim sŕdom. Zazivajo ga kot zavetnika zatiranih narodov, pravičnih sodnikov in vseh, ki v težkih zgodovinskih preizkušnjah iščejo Božjo pravico in tolažbo.
Isti dan, 1. decembra, godujejo tudi
- Blaženi Anton Bonfadini, duhovnik 9. stoletje
- Blaženi Rikard Langley, mučenec 16. stoletje
- Sveta Florencija iz Poitiersa, devica 4. stoletje
- Sveti Agerik iz Verduna, škof 6. stoletje
- Sveti Domnol iz Le Mansa, škof 6. stoletje
- Sveti Edmund Campion, Ralf Sherwin in Aleksander Briant, duhovniki in mučenci 16. stoletje
- Sveti Eligij iz Noyona, škof 7. stoletje
- Sveti Kastricijan iz Milana, škof 3. stoletje
- Sveti Leoncij iz Fréjusa, škof 5. stoletje
- Blaženi Janez Beche, opat in mučenec 16. stoletje