Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › Stara zaveza › Življenjepisi › Sveti Abdija

Sveti Abdija
Klikni za povečavo
×
Sveti Abdija
Sveti Abdija. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PREROK

Sveti Abdija

God
19. novembra
Obdobje
Stara zaveza

Življenje

Sveti Obadija, v hebrejskem izvirniku imenovan Abdija, kar pomeni Gospodov službenik ali Jahvejev častilec, je bil četrti v vrsti malih prerokov Stare zaveze. Njegova preroška knjiga je najkrajša v celotni Stari zavezi in obsega samo eno poglavje z enaindvajsetimi verzi. Pripadal je Judovemu kraljestvu, Gospod pa ga je navdihnil s svojim preroškim Duhom, da izreče Božjo sodbo narodom, ki so se sovražno vedli do izvoljenega ljudstva.

Obadijeva prerokba se skoraj v celoti nanaša na usodo Edoma, potomcev Ezava, ki so stoletja gojili sovraštvo do Jakobovih potomcev. Prerok ostro graja Edomce zaradi njihove oholosti: zanašali so se na svoje neosvojljive skalne utrdbe v gorah, vendar jih Gospod svari, da jih bo pahnil dol, tudi če bi se vzdignili visoko kakor orli in si postavili gnezdo med zvezdami. Glavni razlog za Božjo obsodbo je bilo njihovo brezsrčno in neusmiljeno ravnanje z brati na dan njihove nesreče.

Ko je Jeruzalem padel v roke tujcev in so osvajalci metali žreb za sveto mesto ter odpeljali ljudstvo v izgnanstvo, so Edomci stali ob strani, se veselili propada Judovih sinov, jim zapirali poti bega in preostale ubežnike izročali v roke sovražnika. Zato Obadija napoveduje pravično Božje povračilo: Kakor si storil, se bo storilo tebi, tvoja dejanja bodo padla na tvojo glavo. Prerok nato dvigne pogled proti Gospodovemu dnevu, ki prihaja nad vse narode, ter oznanja rešitev na gori Sion, duhovno obnovo in širitev Jakobove hiše ter vzpostavitev Gospodovega večnega kraljestva: In kraljestvo bo Gospodovo.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god svetega preroka Obadije 19. novembra. Rimski martirologij ga omenja kot preroka, ki je po izgnanju izraelskega ljudstva napovedal Gospodov srd proti sovražnim narodom. Po starodavnem krščanskem izročilu so njegov grob častili v Samariji ob grobovih preroka Elizeja in svetega Janeza Krstnika, kjer so mu verniki stoletja izkazovali češčenje. V krščanski ikonografiji se upodablja v preroških oblačilih z zvitkom v roki, na katerem so zapisane besede o rešitvi na gori Sionu, ali s kelihom Božje sodbe. Je zavetnik izgnancev, po krivem obsojenih in tistih, ki trpijo izdajstvo od najbližjih.

Isti dan, 19. novembra, godujejo tudi