Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 7. stoletje › Življenjepisi › Sveti Kilijan

Sveti Kilijan
Klikni za povečavo
×
Sveti Kilijan
Sveti Kilijan. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · ŠKOF IN MUČENEC

Sveti Kilijan

God
8. julija
Obdobje
7. stoletje
Smrt
689.

Življenje

Sveti Kilijan, apostol Frankovske in slavni mučenec, se je rodil okoli leta 640 v ugledni plemiški družini na Irskem. Od zgodnje mladosti se je odlikoval z globoko pobožnostjo, krepostjo in ljubeznijo do preučevanja Svetega pisma. Sprejel je samostansko življenje, po izročilu pa je vstopil v znameniti otoški samostan na Ioni. Zaradi svojih redkih vrlin je bil posvečen v škofa. V skladu s takratno navado irske Cerkve ni bil vezan na določeno škofijo, temveč je deloval kot potujoči misijonski škof.

Spodbujen z žarno apostolsko vnemo, da bi prinesel luč evangelija poganskim narodom, je Kilijan zapustil rojstno Irsko z enajstimi zvestimi tovariši. Ko so prepotovali Galijo in prečkali reko Ren, so poleti leta 686 prispeli v utrjeno mesto Würzburg ob reki Majni, prestolnico turingijskega in frančevskega vojvode Gozberta. Ker je vojvodo in njegovo ljudstvo našel v popolnem poganstvu, se je Kilijan odločil tam oznanjati Kristusa, toda pred tem se je s tovariši odpravil v Rim, da bi od papeža prejel uradno misijonsko pooblastilo. V Rimu ga je jeseni leta 686 sprejel papež Konon, ki mu je z veseljem podelil pooblastila za oznanjevanje vere v Frankovski.

Ko se je vrnil v Würzburg z duhovnikom Kolomanom in diakonom Totnanom, je Kilijan začel neumorno oznanjevalno delovanje po celotni Vzhodni Frankovski in Turingiji. Njegova pridiga in sveto življenje sta obrodila obilne sadove: vojvoda Gozbert in velik del njegovih podložnikov so prejeli sveti krst. Vendar je po vojvodovem spreobrnjenju Kilijan bratsko opozoril vojvodu, da je njegova poroka z Geilano, vdovo njegovega pokojnega brata, v nasprotju s krščanskim zakonom, in vojvoda je obljubil, da se bo od nje ločil. Ko je Geilana izvedela za to, je skovala maščevanje. V času, ko je bil vojvoda odsoten na vojnem pohodu, je Geilana poslala morilce, ki so ponoči na skrivaj z mečem usmrtili škofa Kilijana, duhovnika Kolomana in diakona Totnana 8. julija 689. Morilci so njihova telesa skupaj s svetimi posodami, liturgičnimi oblačili in knjigami hitro zakopali na samem mestu zločina.

Čudeži

Po vrnitvi vojvode Gozberta je Geilana zatrjevala, da ne ve ničesar o izginotju misijonarjev, vendar je morilca kmalu zadel strahoten bes: izbezumljen je pred vsemi priznal umor in končal v mukah, medtem ko je tudi sama Geilana umrla v pomračitvi uma.

Na mestu, kjer so bili mučenci skrivaj zakopani, so se začela dogajati čudovita ozdravljenja bolnikov, kar je razkrilo njihov skriti grob. Ko je leta 752 sveti Burhard, prvi škof v Würzburgu, prenesel njihove posvečene relikvije v novo stolnico, so mnogi slepi spregledali, hromi pa prohodili ob njihovem grobu.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhajuje spomin svetega Kilijana, škofa, in njegovih tovarišev mučencev 8. julija ter poudarja njegov prihodek z Irske z namenom oznanjevanja evangelija ter mučeniško usmrtitev zaradi obrambe krščanske morale. Njegove posvečene relikvije se še danes z veliko častjo hranijo v stolnici svetega Kilijana v Würzburgu, kjer mu je posvečena grobna kripta. V univerzitetni knjižnici v Würzburgu se hrani njegov izvirni evangelij, napojen z mučeniško krvjo. V cerkveni umetnosti je upodobljen v škofovskih oblačilih z mitro in palico, v roki pa drži velik meč, orodje svojega trpljenja, in knjigo evangelijev, obdan z duhovnikom Kolomanom in diakonom Totnanom. Je glavni zavetnik škofije Würzburg in pokrajine Frankovske ter se kliče na pomoč proti očesnim boleznim in gihtu.

Isti dan, 8. julija, godujejo tudi