Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 11. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Urban II.

BLAŽENI · PAPEŽ

Blaženi Urban II.

God
29. julija
Obdobje
11. stoletje

Življenje

Blaženi Urban II., s krstnim imenom Odo (Oton) iz Lageryja, se je rodil okoli leta 1042 v plemiški viteški družini v Châtillon-sur-Marneu v Šampanji. Šolal se je v Reimsu pod vodstvom svetega Bruna, poznejšega ustanovitelja kartuzijanov, kjer je postal kanonik in arhidiakon. Okoli leta 1070 se je odpovedal cerkvenim častem in vstopil v znameniti samostan Cluny, kjer je izpovedal zaobljube pod velikim opatom svetim Hugom. Kot prior Clunyja je bil poslan v Rim na pomoč papežu svetemu Gregorju VII., ki ga je leta 1078 imenoval za kardinala in škofa v Ostiji.

Kot papeški legat v Nemčiji in Franciji je neustrašno branil cerkveno svobodo pred samovoljo cesarja Henrika IV. in cesarskega protipapeža. Po smrti Viktorja III. so se kardinali 12. marca 1088 zbrali v Terracini in soglasno izvolili Oda za papeža, pri čemer si je prevzel ime Urban II.. Njegov pontifikat je bil zaznamovan s težkimi boji za svobodo Cerkve. Mesto Rim je bilo v rokah protipapeža, zato je moral Urban sprva prebivati v uboštvu na otoku svetega Jerneja in v trdnjavi Frangipanov, preden mu je uspelo osvoboditi Lateran in baziliko svetega Petra. Nadaljeval je neumorno gregorijansko prenovo ter skliceval sinode proti simoniji, laični investituri in porokam duhovnikov, pri čemer je zaradi prešuštva izobčil francoskega kralja Filipa I..

Najznamenitejši dogodek njegovega pontifikata je bil koncil v Clermontu novembra 1095. Na prošnjo bizantinskega cesarja za pomoč pred turškimi osvajalci je papež pred stotinami škofov in tisoči vitezov imel ognjevit govor, v katerem je kristjane pozval, naj se poenotijo in gredo branit preganjane brate na Vzhodu ter osvobodijo Kristusov grob v Jeruzalemu. Navdušena množica je odgovorila z vzklikom: Bog to hoče!. S tem se je začela prva križarska vojna. Leta 1098 je sklical koncil v Bariju zaradi sprave z Grki, kjer se je odlikoval sveti Anselm Canterburyjski. Umrl je v Rimu 29. julija 1099, le dva tedna po tem, ko so krščanske sile osvobodile Jeruzalem, ne da bi to novico dočakal na zemlji.

Čudeži

Po njegovi smrti so se na njegovem grobu v kripti bazilike svetega Petra v Rimu dogajali številni čudeži in uslišanja, o katerih pričujejo tedanji pisci.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje papeža Urbana II. je trajalo že od njegove smrti, uradno pa ga je za blaženega razglasil papež Leon XIII. 14. julija 1881. Njegov god obhajamo 29. julija. Njegove relikvije počivajo v vatikanskih kriptah blizu groba Hadrijana I.. V umetnosti je upodobljen v papeškem ornatu s tiaro, v rokah pa drži križarski križ ali listino o osvoboditvi Svete dežele.

Isti dan, 29. julija, godujejo tudi