SVETNIK · ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Sveti Peter Damiani
- God
- 21. februarja
- Obdobje
- 11. stoletje
- Smrt
- 1072.
Življenje
Sveti Peter Damiani se je rodil v Ravenni leta 1007 kot najmlajši otrok v številni in revni plemiški družini. Zgodaj je ostal sirota brez očeta in matere, zato ga je sprejel starejši brat, ki je z njim grubo ravnal in ga silil pasati svinje. Drugi brat, Damijan, arhiprezbiter v Ravenni, se je usmilil dečka in mu omogočil šolanje, Peter pa je iz hvaležnosti prevzel njegovo ime poleg svojega. Pokazal je izjemno bistrost uma ter študiral v Ravenni, Faenzi in na univerzi v Parmi, kjer je že okoli petindvajsetega leta postal glasovit in cenjen učitelj.
Zgrožen nad pohujšanji in raztresenostjo posvetnega življenja se je odločil umakniti iz sveta. Leta 1035 je vstopil v strogo puščavniško skupnost Fonte Avellana na pobočjih Apeninov. Tamo se je predal najstrožji pokori, postu in molitvi, po ozdravitvi od bolezni pa je začel poučevati brate v Svetem pismu. Leta 1043 je postal prior Fonte Avellane in to službo obdržal vse do smrti. Ustanovil je številne nove puščavske skupnosti, uvedel strogo pokorniško prakso in modro redovniško disciplino.
Čeprav je ljubil samotersko življenje, se je Peter Damiani neumorno boril za obnovo Cerkve v težkih časih, zlasti proti simoniji in razvratnosti duhovščine. Napisal je potresno delo Gomorijanska knjiga (Liber Gomorrhianus), naslovljeno na papeža svetega Leva IX., ter razkrival moralni pad svojega časa. Papež Štefan X. ga je leta 1057 pod grožnjo izobčenja imenoval za kardinala in škofa v Ostiji. Kot papeški legat je odhajal v Milano, Nemčijo in Francijo, uspešno reševal hude spore, zatiral razkole ter vračal duhovščino na pot čistosti in pokornosti Rimski Cerkvi. Pomiril je prebivalce Ravenne se Svetim sedežem. Na povratku iz Ravenne je zbolel za hudo mrzlico v samostanu Santa Maria degli Angeli pri Faenzi. Ko je ukazal, naj izmolijo nočno službo pred praznikom Sedeža svetega Petra v Antiohiji, je umrl 21. februarja 1072.
Čudeži
Med hudo boleznijo v Fonte Avellani leta 1057, ko je ležal na smrtni postelji v nepopisnih bolečinah, je Peter po sedmih tednih trpljenja nenadoma in popolnoma ozdravel ter v tem čudovitem okrevanju prepoznal Božji poseg za nadaljnjo službo Cerkvi. Po njegovi smrti so se na njegovem grobu dogajala mnoga čudovita ozdravljenja, zato so verniki takoj začeli častiti njegove svete ostanke.
Češčenje in zavetništvo
Njegovo telo počiva v posebni kapeli v stolnici v Faenzi. Papež Lev XII. ga je leta 1823 razglasil za cerkvenega učitelja in razširil njegov praznik na celotno Cerkev. Njegov god obhajamo 21. februarja. V krščanski umetnosti je upodobljen v kardinalski obleki s pokorniško bičevalno vrvico (bičem) v roki ali kot romanar s papeško bulo, ki spominja na njegova številna legatska poslanstva.
Isti dan, 21. februarja, godujejo tudi
- Blaženi Noël Pinot, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Evstatij iz Antiohije, škof 4. stoletje
- Sveti German iz Grandvala, opat 7. stoletje
- Sveti Robert Southwell, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blažena Marija Henrika Dominici, devica 18. stoletje
- Blaženi Tomaž Pormort, duhovnik in mučenec 16. stoletje