SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Gregor VII.
- God
- 25. maja
- Obdobje
- 11. stoletje
- Smrt
- 1085.
Življenje
Sveti Gregor VII., s krstnim imenom Hildebrand, se je rodil med letoma 1020 in 1025 v Soani v Toskani v preprosti družini. Že kot deček je prišel v Rim, kjer se je šolal v samostanu svete Marije na Aventinu pod vodstvom svojega strica, opata Lovrenca. Tam je vsrkal strogi duh clunyjske prenove ter izpovedal redovne zaobljube kot benediktinec. Kot mlad klerik je stopil v službo Janeza Gracijana, naddiakona cerkve svetega Janeza pred Latinskimi vrati, in ko je bil ta izvoljen za papeža z imenom Gregor VI., je Hildebrand postal njegov kaplan. Svojega papeža je spremljal v izgnanstvo v Köln leta 1046, po njegovi smrti pa se je umaknil v samostan v Clunyju.
Ko je bil Bruno, škof v Toulu, izvoljen za papeža kot Leon IX., je Hildebranda poklical v Rim in ga imenoval za kardinala poddiakona ter upravitelja premoženja svetega Petra. Hildebrand je z izredno modrostjo in odločnostjo obnovil cerkveno premoženje ter vpeljal strog red v zapuščeni samostan svetega Pavla zunaj obzidja. Več kot dve desetletji je bil glavni svetovalec in opora vrste papežev v boju za duhovni preporod krščanstva. Pod papežem Nikolajem II. je imel odločilno vlogo pri sprejetju zgodovinskega odloka iz leta 1059, s katerim je bila pravica do volitve rimskega škofa zaupana izključno kardinalskemu zboru, s čimer je bila Cerkev osvobojena samovolje posvetnih vladarjev. Nikolaj II. ga je imenoval za arhidakona rimske Cerkve, Aleksander II. pa za kanclerja apostolskega sedeža.
Po smrti papeža Aleksandra II., ko so v lateranski baziliki obhajali pogreb, sta duhovščina in ljudstvo soglasno vzkliknila, naj bo Hildebrand papež. Kardinali so ga 22. aprila 1073 kanonično izvolili na Petrov sedež, sam pa si je v čast svojemu učitelju Gregorju VI. izbral ime Gregor VII.. Slovesno je bil posvečen 29. junija 1073 na praznik svetih Petra in Pavla. Nemudoma se je z vso pastirsko močjo lotil izkoreninjanja dveh velikih zla svojega časa: simonije, to je kupovanja cerkvenih služb, in kršenja duhovniške čistosti. Pogumno je prepovedal laično investituro ter zahteval popolno svobodo Cerkve pred podrejanjem cesarski in kraljevi oblasti. Zaradi tega se je zapletel v oster spor z nemškim kraljem Henrikom IV., ki se je uprl papeškim določilom. Ko je kralj poskušal odstaviti papeža, ga je Gregor VII. izobčil iz Cerkve in njegove podložnike odvezal od prisege zvestobe. Kralj je bil prisiljen kot spokornik priti v grad Canosso v januarju 1077, kjer si je od papeža v solzah izprosil odvezo. Toda kralj se je kmalu vrnil k starim zmotam, nastavil protipapeža in z vojsko napadel Rim. Papež Gregor VII. se je moral umakniti v Salerno na jugu Italije, kjer je umrl v izgnanstvu 25. maja 1085, pri čemer je na smrtni postelji izrekel znamenite besede: Ljubil sem pravico, sovražil krivico, zato umiram v izgnanstvu.
Čudeži
Cerkveno izročilo in sodobniki poročajo, da sta njegovo svetniško življenje spremljala dar preroštva in duhovnega spoznavanja skrivnosti človeških src, na njegovem grobu v Salernu pa so se po njegovi priprošnji dogajala mnoga čudežna ozdravljenja.
Češčenje in zavetništvo
Telo svetega papeža Gregorja VII. počiva v stolnici svetega Mateja v Salernu. Papež Gregor XIII. je njegovo ime leta 1584 vpisal v Rimski martirologij, papež Benedikt XIII. pa je leta 1728 razširil njegovo češčenje na vso Katoliško cerkev. Njegov god obhajamo 25. maja. V sakralni umetnosti ga upodabljajo v papeških oblačilih s tiaro, pogosto z golobom Svetega Duha na rami in z razpelom v roki, kot znamenjem njegovega neomajnega boja za svobodo Kristusove neveste.
Isti dan, 25. maja, godujejo tudi
- Sveti Aldhelm iz Sherbornea, škof 8. stoletje
- Sveti Beda Častitljivi, duhovnik in cerkveni učitelj 8. stoletje
- Sveti Dionizij Milanski, škof 4. stoletje
- Sveti Kanion iz Atele, škof in mučenik 3. stoletje
- Sveti Zenobij Firentinski, škof 5. stoletje
- Blaženi Gerard Mecatti, puščavnik 13. stoletje
- Blaženi Jakob Filip Bertoni, duhovnik 15. stoletje
- Sveta Magdalena Sofija Barat, devica 19. stoletje
- Sveta Marija Magdalena de' Pazzi, devica 17. stoletje
- Sveti Dionizij Ssebuggwawo, mučenik 19. stoletje
- Sveti Genadij iz Astorge, škof 10. stoletje
- Sveti Geri iz Lunata, puščavnik 13. stoletje
- Sveti Lev iz Mantenaya, opat 6. stoletje
- Sveti Peter Đoàn Văn Vân, katehet in mučenik 19. stoletje