Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 11. stoletje › Življenjepisi › Sveta Kunigunda

Sveta Kunigunda
Klikni za povečavo
×
Sveta Kunigunda
Sveta Kunigunda. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · CESARICA

Sveta Kunigunda

God
3. marca
Obdobje
11. stoletje
Smrt
1039.

Življenje

Sveta Kunigunda je izhajala iz ugledne grofovske družine v Luksemburgu ter se poročila s cesarjem svetim Henrikom II.. Skupaj z možem je Cerkvi izkazala nešteto dobrot, saj je podpirala obnovo škofij, gradnjo stolnic in ustanavljanje samostanov. Še posebej se je odlikovala s svojo vlogo pri ustanovitvi škofije v Bambergu, saj je za to pomembno cerkveno delo darovala lastna posestva.

Po smrti svetega Henrika leta 1024 se je Kunigunda povsem odpovedala dvornemu sijaju. Na obletnico cesarjeve smrti se je umaknila v samostan v Kaufungnu v Hessnu, ki ga je sama dala zgraditi. Tam je sprejela redovniško tančico, postavila Kristusa za svojega edinega dediča ter v ponižnosti stregla bolnim in opravljala najnižja samostanska opravila. Mirno je zaspala v Gospodu 3. marca 1033 ali 1039.

Češčenje in zavetništvo

Za svetnico jo je leta 1200 razglasil papež Inocenc III.. Njen god obhajamo 3. marca. Njeno telo častitljivo počiva v stolnici v Bambergu poleg posmrtnih ostankov njenega moža svetega Henrika. Je zavetnica nosečnic, bolnih otrok in škofije Bamberg. V krščanski umetnosti jo upodabljajo v cesarskih oblačilih ali z redovniško tančico, kako drži model bamberške stolnice ali hodi po razbeljenem lemežu, kar spominja na izročilo o njeni ohranjeni nedolžnosti.

Isti dan, 3. marca, godujejo tudi