Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 11. stoletje › Življenjepisi › Sveti Henrik

Sveti Henrik
Klikni za povečavo
×
Sveti Henrik
Sveti Henrik. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · CESAR

Sveti Henrik

God
13. julija
Obdobje
11. stoletje
Smrt
1024.

Življenje

Sveti Henrik, sin bavarskega vojvode Henrika Prepirljivca in burgundske princese Gizele, se je rodil leta 972. V mladosti je bil namenjen za duhovniški stan, kar mu je dalo temeljito teološko izobrazbo in globoko poznavanje cerkvenega življenja. Po smrti cesarja Otona III. se je Henrik povzpel na nemški kraljevi prestol ter se oprl na trdno zavezništvo s Cerkvijo. Leta 1004 je v Milanu prejel krono kralja Italije, 14. februarja 1014 pa ga je papež Benedikt VIII. v Rimu okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva.

Skupaj s svojo sveto ženo Kunigundo se je neumorno posvetil obnovi cerkvenega življenja in oznanjevanju vere po vsej Evropi. Spodbujen z misijonsko gorečnostjo je leta 1007 ustanovil novo škofijo v Bambergu ter jo obdaril z bogatimi posestmi, da bi služila kot središče pokristjanjevanja in razsvetljevanja poganskih slovanskih plemen ob rekah Majni in Regnitz. Čeprav je kot vladar trdno vodil cesarstvo in zahteval poslušnost, je Henrik z vsem srcem podpiral reformno gibanje menihov iz Clunyja ter uveljavljal sklepe o čistosti duhovščine in obnovi samostanske discipline. Kljub telesni krhkosti in pogostim vročicam je neumorno potoval po cesarstvu, da bi miril sprte velikaše in branil ubogo ljudstvo. Umrl je v cesarski palači v Groni pri Göttingenu 13. julija 1024.

Češčenje in zavetništvo

Za svetnika ga je leta 1146 razglasil papež Evgen III. Njegov god obhajamo 13. julija. Njegovo telo počiva v mogočni stolnici v Bambergu poleg posmrtnih ostankov njegove žene svete Kunigunde. Sveti Henrik se časti kot zavetnik vladarjev, cesarskih častnikov, bolnikov z mrzlico in škofije Bamberg. V krščanski umetnosti je upodobljen v cesarskih oblačilih s krono, cesarskim jabolkom, žezlom in maketo bamberške stolnice v rokah.

Isti dan, 13. julija, godujejo tudi