SVETNIK · CESAR
Sveti Henrik
- God
- 13. julija
- Obdobje
- 11. stoletje
- Smrt
- 1024.
Splošni rimski koledarKralji, kraljice in vladarji
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na nemškem območju
Življenje
Sveti Henrik, sin bavarskega vojvode Henrika Prepirljivca in burgundske princese Gizele, se je rodil leta 972. V mladosti je bil namenjen za duhovniški stan, kar mu je dalo temeljito teološko izobrazbo in globoko poznavanje cerkvenega življenja. Po smrti cesarja Otona III. se je Henrik povzpel na nemški kraljevi prestol ter se oprl na trdno zavezništvo s Cerkvijo. Leta 1004 je v Milanu prejel krono kralja Italije, 14. februarja 1014 pa ga je papež Benedikt VIII. v Rimu okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Skupaj s svojo sveto ženo Kunigundo se je neumorno posvetil obnovi cerkvenega življenja in oznanjevanju vere po vsej Evropi. Spodbujen z misijonsko gorečnostjo je leta 1007 ustanovil novo škofijo v Bambergu ter jo obdaril z bogatimi posestmi, da bi služila kot središče pokristjanjevanja in razsvetljevanja poganskih slovanskih plemen ob rekah Majni in Regnitz. Čeprav je kot vladar trdno vodil cesarstvo in zahteval poslušnost, je Henrik z vsem srcem podpiral reformno gibanje menihov iz Clunyja ter uveljavljal sklepe o čistosti duhovščine in obnovi samostanske discipline. Kljub telesni krhkosti in pogostim vročicam je neumorno potoval po cesarstvu, da bi miril sprte velikaše in branil ubogo ljudstvo. Umrl je v cesarski palači v Groni pri Göttingenu 13. julija 1024.
Češčenje in zavetništvo
Za svetnika ga je leta 1146 razglasil papež Evgen III. Njegov god obhajamo 13. julija. Njegovo telo počiva v mogočni stolnici v Bambergu poleg posmrtnih ostankov njegove žene svete Kunigunde. Sveti Henrik se časti kot zavetnik vladarjev, cesarskih častnikov, bolnikov z mrzlico in škofije Bamberg. V krščanski umetnosti je upodobljen v cesarskih oblačilih s krono, cesarskim jabolkom, žezlom in maketo bamberške stolnice v rokah.
Isti dan, 13. julija, godujejo tudi
- Blaženi Ferdinando Maria Baccilieri, duhovnik 19. stoletje
- Blaženi Jakob iz Voragine, škof 13. stoletje
- Sveta Clelia Barbieri, devica 19. stoletje
- Sveta Miropa s Hiosa, mučenka 3. stoletje
- Sveti Evgenij Kartaginski, škof 6. stoletje
- Sveti Ezra, duhovnik in pismouk Stara zaveza
- Sveti Pavel Liu Jinde, mučenec 19. stoletje
- Sveti Serapion Aleksandrijski, mučenec 2. stoletje
- Sveti Sila, apostolski učenec 1. stoletje
- Sveti Turijav iz Dola, opat in škof 8. stoletje
- Blažena Louis-Armand-Joseph Adam in Barthelemy Jarrige de la Morélie de Biars, duhovnika in mučenika 18. stoletje
- Blažena Magdalena od Matere Božje Verchière in pet tovarišic, device in mučenke 18. stoletje
- Blaženi Thomas Tunstal, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Aleksander in trideset vojakov, mučeniki 4. stoletje
- Sveti Emanuel Lê Văn Phụng, mučenec 19. stoletje
- Sveti Jožef Wang Guiji, mučenec 19. stoletje