BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENEC
Blaženi Everard Hanse
- God
- 31. julija
- Obdobje
- 19. stoletje
Življenje
Blaženi Everard Hanse se je rodil v grofiji Northamptonshire v Angliji. Pridobil je odlično izobrazbo na univerzi v Cambridgeu ter bil kot anglikanec posvečen v duhovnika in kmalu dobil bogato ter donosno cerkveno nadarbino. Živel je lagodno in razkošno svetno življenje, povsem brezskrben glede duhovnih vprašanj. Njegov rojeni brat William, ki se je že spreobrnil v katoliško vero in leta 1579 postal katoliški duhovnik, ga je dolgo in usrdno spodbujal k spreobrnjenju, a brez uspeha.
Preobrat je nastopil, ko je Everard obležal zaradi nenadne in težke bolezni. Soočen s krhkostjo človeškega življenja je vstopil globoko v lastno notranjost, preizprašal svojo pot in doživel resnično spreobrnjenje srca. Takoj ko je ozdravel, se je odpovedal vsem svojim bogatim prihodkom, častem in privilegijem ter zapustil Anglijo. Odpravil se je v Francijo in vstopil v Angleški kolegij v Reimsu, da bi se pripravil na katoliško duhovništvo. V duhovnika Katoliške cerkve je bil posvečen 25. marca 1581.
Po posvečenju se je vrnil v domovino, da bi na skrivaj služil preganjanim katoličanom, vendar je bilo njegovo pastoralno delovanje kratkega veka. Julija istega leta je v tajnosti obiskal zapornike v londonski ječi Marshalsea, da bi jim ponudil duhovno tolažbo in podelil zakramente. Vendar je oster tamničar opazil, da so njegovi čevlji tuje izdelave. Aretirali so ga in podvrgli strogemu zaslišanju, pri čemer je priznal, da je katoliški duhovnik.
Takratni zakoni v Angliji še niso neposredno predvidevali smrtne kazni samo zaradi duhovniškega posvečenja, zato so morale oblasti pred sodiščem v Newgateu najti obtožbo za veleizdajo. Na vprašanje o papeževi oblasti je Everard brez oklevanja odgovoril, da ima Rimski škof enako duhovno oblast danes, kot jo je imel pred sto leti. Na vprašanje, ali se je papež zmotil, ko je izobčil kraljico Elizabetu I., je ponizno odvrnil: »Upam, da se ni«. Na vprašanje, ali želi, da tudi drugi verujejo tako, kot veruje on, je mirno posvedočil: »Želel bi, da bi vsi verovali v katoliško vero tako, kakor verujem jaz«. Sodišče je njegove besede takoj razglasilo za veleizdajo in ga obtožilo »nagovarjanja« drugih k privrženosti Rimu.
Obsojen je bil na kruto smrt, ki se je uporabljala za izdajalce: obešanje, razparanje trebuha in razkosanje telesa. Dne 31. julija 1581 je bil izveden na morišče v Tyburnu. Njegove zadnje besede pred usmrtitvijo so bile: »O, kakšen srečen dan!« Mučeništvo je prestal s takšnim mirom in vedrino, da so bili mnogi navzoči globoko pretreseni nad njegovo krepostjo. Španski veleposlanik v Londonu je zabeležil, da so pobožni verniki već dve noči po usmrtitvi pobrali vsak košček zemlje, natopljen z njegovo krvjo, da bi ga hranili kot dragoceno relikvijo.
Češčenje in zavetništvo
Everarda Hanseja je za blaženega razglasil papež Leon XIII. 29. decembra 1886 v skupini štiri in petdesetih angleških mučencev. Liturgični god se obhajuje 31. julija, na dan njegovega slavnega prehoda v večnost. Njegovo ime se s posebnim spoštovanjem časti v Angliji ter med gojenci kolegijev v Douaiju in Reimsu. V umetnosti se upodablja v duhovniški obleki, s palmo mučeništva v roki in z vrvjo okoli vratu.
Isti dan, 31. julija, godujejo tudi
- Sveta Helena, vdova in mučenka 12. stoletje
- Sveti Germain d'Auxerre, škof 5. stoletje
- Sveti Ignacij Lojolski, duhovnik 16. stoletje
- Sveti Justin de Jacobis, škof 19. stoletje
- Sveti Kalimer iz Milana, škof 3. stoletje
- Blaženi Janez Colombini, redovnik 14. stoletje
- Blaženi Janez Frančišek Jarrige de la Morélie du Breuil, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Peter Đoàn Công Quý, duhovnik, in Emanuel Lê Văn Phụng, mučenca 19. stoletje
- Sveti Peter Krizolog iz Ravenne, škof in cerkveni učitelj 5. stoletje
- Sveti Tertulin, mučenec 3. stoletje