SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Gregor II.
- God
- 11. februarja
- Obdobje
- 8. stoletje
Življenje
Sveti Gregor II. je bil rimski papež, ki je vodil Petrov sedež od 19. maja 715 do 11. februarja 731 ter ostal v spominu kot eden največjih in najzaslužnejših papežev osmega stoletja. Rojen v Rimu kot sin Marcela in Honeste, je že kot deček vstopil v rimsko pevsko šolo (schola cantorum). Papež Sergij I. ga je postavil za poddiakona in blagajnika Rimske cerkve, nato pa mu je poveril vodstvo papeške knjižnice, s čimer je Gregor postal prvi po imenu znani papeški knjižničar. Kot diakon je spremljal papeža Konstantina v Carigrad, kjer je s svojo izjemno modrostjo in odgovori razrešil vse spore s surovim cesarjem Justinijanom II.
Po izvolitvi na papeški prestol je Gregor II. začel obnovo rimskega obzidja zaradi obrambe pred vse večjo saracensko in langobardsko nevarnostjo. Izkazal se je kot veliki pospeševalec redovništva: svojo družinsko hišo je po materini smrti spremenil v samostan ter obnovil številne zapuščene opatije, med katerimi izstopa slavni samostan Monte Cassino. Sprejel je mnoge ugledne romarje, kot je bil saski kralj Ina, ki je ustanovil Schola Anglorum v Rimu.
Njegovo največje zgodovinsko delo je bila evangelizacija germanskih narodov. Ko je angleški misijonar Vinfred prišel v Rim in iskal poslanstvo, je papež Gregor II. v njem prepoznal Božjega izvoljenca, mu dal ime Bonifacij ter ga poslal oznanjat resnice Stare in Nove zaveze germanskim plemenom. Leta 722 ga je osebno posvetil v škofa in mu zagotovil zaščito frankovskega vladarja Karla Martela ter neprestano spremljal in usmerjal njegovo delo s pismi in navodili.
V težkih letih ikonoklazma, ko je bizantinski cesar Leon III. Izavrijec v letih 726 in 727 začel nalagati nepravične davke ter prepovedal češčenje svetih podobic, je papež Gregor II. neustrašno vstal v obrambo katoliške vere in cerkvenih pravic. Zavrnil je cesarjeve dekrete ter na cerkvenem zboru v Rimu leta 727 slovesno razglasil pravoverni nauk o češčenju svetih ikon. S pismi je hrabril carigrajskega patriarha svetega Germana pri odporu cesarju ter preprečil bizantinskemu egzarhu in langobardskemu kralju Liutprandu, da bi zavladala Rimu, ter tako ohranil neodvisnost Rimskega sedeža. Po šestnajstih letih rodovitnega, pogumnega in svetega pontifikata je umrl v Rimu februarja 731.
Češčenje in zavetništvo
Sveti Gregor II. je pokopan v baziliki svetega Petra v Vatikanu 11. februarja 731. Rimski martirologij beleži njegov god 11. februarja ter veliča njegovo obrambo Cerkve in češčenja svetih podobic v težkih časih cesarja Leona Izavrijca ter njegovo pošiljanje svetega Bonifacija k oznanjanju evangelija v Nemčijo. V cerkveni umetnosti je upodobljen v papeškem oblačilu s tiaro, križem s tremi prečkami in knjigo, pogosto pa drži v roki ikono Odrešenika ali posvečuje svetega Bonifacija v škofa. Je zavetnik knjižničarjev, arhivistov, misijonarjev in braniteljev svobode Cerkve.
Isti dan, 11. februarja, godujejo tudi
- Sveta Sotera Rimska, devica in mučenka 4. stoletje
- Sveti Ardan iz Tournusa, opat 11. stoletje
- Sveti Kastrense, mučenec 5. stoletje
- Sveti Paskal I., papež 9. stoletje
- Sveti Severin iz Saint-Mauricea, opat 6. stoletje
- Blaženi Tobija Borrás Romeu, redovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveti numidijski mučenci, mučenci 4. stoletje
- Sveti Peter Maldonado, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveti Sekundin, škof 5. stoletje