SVETNIK · PAPEŽ
Sveti Anicet
- God
- 20. aprila
- Obdobje
- 2. stoletje
Življenje
Sveti Anicet, papež in mučenec, je vodil rimsko Cerkev v drugem stoletju, od okoli 157 do približno 168, kot naslednik papeža Pija I.. Bil je doma iz mesta Emesa v Siriji, njegovo vodenje Večnega mesta pa se je odvijalo v času velikih teoloških vrenj in rasti Cerkve. V času njegovega pontifikata je Rim postal pravo središče krščanskega sveta, kamor so prihajali številni ugledni verniki in učitelji iz celotnega cesarstva.
V tistem času je Rim obiskal sveti Hegesip, prvi krščanski zgodovinar, ki je v svojih spisih zabeležil neprekinjeno apostolsko nasledstvo rimskih škofov ter poudaril vrhovno veljavo Rimskega sedeža. Prav tako je v Večno mesto v visoki starosti prišel sveti Polikarp, škof Smirne in učenec svetega apostola Janeza, da bi se s papežem Anicetom posvetoval o vprašanju dneva obhajanja praznika velike noči. Maloazijske Cerkve so pasho obhajale prav na štirinajsti dan meseca nisana, medtem ko je bila rimska navada obhajati veliko noč vedno na nedeljo po prvi spomladanski polni luni.
Čeprav se Anicet in Polikarp nista mogla zediniti glede poenotenja tega običaja, sta ohranila popoln mir in neločljivo bratsko ljubezen. Evzebij v Cerkveni zgodovini poroča, da je papež Anicet iz globokega spoštovanja dovolil svetemu starcu Polikarpu, da je v rimski skupnosti vodil obhajanje svete evharistije. Obenem se je Anicet odločno zoperstavil zmotam gnostikov Valentina, Marcina in Kerdona, ki so s svojimi krivimi nauki poskušali zapeljati rimske vernike. Po zvestem služenju zaupani čredi je Anicet prejel mučeniški venec za ime Jezusa Kristusa v času cesarja Marka Avrelija.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhaja spomin svetega Aniceta, papeža, 20. aprila (medtem ko se je v starejših koledarjih omenjal tudi 16. in 17. aprila). Cerkev ga časti kot modrega pastirja, ki je ohranil edinost in ljubezen med Cerkvami kljub razlikam v bogoslužnih običajih ter obranil pravovernost pred gnostičnimi krivoverstvi. V sakralni umetnosti se upodablja v zgodnjekrščanskih papeških oblačilih s tiaro, v roki pa drži knjigo pashalnih spisov in papeški križ. Je zavetnik sirskih kristjanov, cerkvenih predstojnikov in delavcev na področju cerkvene edinosti.
Isti dan, 20. aprila, godujejo tudi
- Blažena Chiara Bosatta, devica 19. stoletje
- Blaženi Anastazij Pankiewicz, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Blaženi Anton Page, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blaženi Dominik Vernagalli, duhovnik 13. stoletje
- Blaženi Frančišek Page in Robert Watkinson, duhovniki in mučenci 17. stoletje
- Blaženi Gerald de Salles, redovnik 12. stoletje
- Blaženi Simon Rinalducci iz Todija, duhovnik 14. stoletje
- Sveta Neža iz Montepulciana, devica 14. stoletje
- Sveti Anastazij Antiohijski, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Marcelin iz Embruna, škof 4. stoletje
- Blaženi Jakob Bell, duhovnik, in Janez Finch, mučenci 16. stoletje
- Blaženi Mavricij MacKenraghty, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blaženi Rikard Sargeant in Viljem Thomson, duhovniki in mučenci 16. stoletje
- Sveta Heliena, devica 7. stoletje
- Sveti Marcijan iz Auxerra, redovnik 5. stoletje
- Sveti Sekundin, mučenec 4. stoletje
- Sveti Sulpicij in Servicijan, mučenci 2. stoletje
- Sveti Teodor Trihina, puščavnik 6. stoletje
- Sveti Wiho iz Osnabrücka, škof 9. stoletje