SVETNIK · PREROK
Sveti Agab
- God
- 8. aprila
- Obdobje
- 1. stoletje
- Smrt
- 100.
Življenje
Sveti Agab je bil prerok Nove zaveze, ki je deloval v prvi krščanski generaciji v Jeruzalemu in drugih središčih mlade Cerkve. Izročilo ga uvršča med dvainsedemdeset Gospodovih učencev, ki jih je sam Jezus poslal pred seboj v mesta in kraje (Lk 10,1Potem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti.). Po Gospodovem vnebovzetju in prihodu Duha Svetega je bil Agab obdarjen s preroškim darom za izgradnjo in utrjevanje zgodnje krščanske skupnosti.
Apostolska dela ga izrecno omenjajo na dveh pomembnih zgodovinskih mestih. Prvič ga srečamo v Antiohiji, kamor je prišel z drugimi jeruzalemskimi preroki. Tam je po Duhu napovedal, da bo velika lakota prizadela ves svet, kar se je dosledno tudi zgodilo med vladavino rimskega cesarja Klavdija okoli leta 45 (Apd 11,28In vstane eden izmed njih, po imenu Agab, ter oznani po Duhu, da nastane velika lakota po vsem svetu, ki je tudi prišla za Klavdija cesarja.). Spodbujeni z njegovim prerokovanjem so učenci v Antiohiji zbrali pomoč in jo poslali bratom v Judeji po Barnabi in Savlu (Apd 11,29-30Tedaj sklenejo učenci, vsak po zmožnosti svoji, poslati v pomoč bratom, ki so prebivali v Judeji;).
Drugič ga srečamo v Cezareji, kamor je prišel iz Judeje, ko je apostol Pavel bival v hiši diakona Filipa (Apd 21,10Ko smo se pa več dni mudili, pride iz Judeje neki prorok, po imenu Agab;). Vzel je Pavlov pas, si zvezal roke in noge ter izrekel preroške besede: "To govori Duh Sveti: Moža, ki mu pripada ta pas, bodo Judje v Jeruzalemu tako zvezali in ga predali v roke poganov" (Apd 21,11ko pride ta k nam, vzame pas Pavlov in, zvezavši si roke in noge, reče: To veli sveti Duh: Moža, čigar je ta pas, zvežejo tako Judje v Jeruzalemu in ga izroče poganom v roke.). Čeprav so ga navzoči v solzah prosili, naj ne hodi v Jeruzalem, se je Pavel pripravljeno podal naproti verigam. Po cerkvenem izročilu je Agab po rodovitnem oznanjevanju prejel mučeniško smrt v sirski Antiohiji ter položil svoje življenje za Kristusa.
Češčenje in zavetništvo
Rimski martirologij obhajuje spomin na svetega Agaba, preroka, 8. aprila. Cerkev ga časti kot verodostojnega svetopisemskega pričevalca, ki je v popolni pokornosti Duhu Svetemu služil apostolski skupnosti. V sakralni umetnosti je upodobljen v preroških oblačilih s pasom v rokah ali z zvitkom, na katerem so zapisana njegova prerokovanja. Verniki se k njemu zatekajo za dar razločevanja duhov, pokornost spodbudam Duha Svetega in stanovitnost v preizkušnjah.
Isti dan, 8. aprila, godujejo tudi
- Sveti Dionizij Aleksandrijski, škof 3. stoletje
- Sveti Dionizij Korintski, škof 2. stoletje
- Sveti Herodion, Asinkrit in Flegont, apostolski učenci 1. stoletje
- Sveti Timotej, Diogen, Makarij in Maksim, mučenci 4. stoletje