Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 1. stoletje › Življenjepisi › Sveti Barnaba

Sveti Barnaba
Klikni za povečavo
×
Sveti Barnaba
Sveti Barnaba. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · APOSTOL

Sveti Barnaba

God
11. junija
Obdobje
1. stoletje
Smrt
61.

Življenje

Sveti apostol Barnaba, katerega pravo ime je bilo Jožef, je bil levit, rojen na otoku Cipru na začetku krščanske dobe (Apd 4,36Jožef pa, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba (kar se tolmači: Sin tolažbe), levit, s Cipra po rodu,). Čeprav ni pripadal zboru dvanajsterih, ga Cerkev po zgledu Svetega pisma zaradi njegove izjemne vloge pri širjenju vere prišteva med apostole (Apd 14,14Ko pa to zaslišita apostola, Pavel in Barnaba, si raztrgata oblačila in skočita med ljudstvo, kričeč). Kmalu po binkostih je prodal svojo njivo ter izkupiček ponižno položil pred noge apostolov, ti pa so ga zaradi njegovega tolažilnega in zgovornega pridiganja poimenovali Barnaba, kar pomeni »sin tolažbe« (Apd 4,36-37Jožef pa, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba (kar se tolmači: Sin tolažbe), levit, s Cipra po rodu,).

Ko je spreobrnjeni Savel prispel v Jeruzalem in so se verniki še bali nekdanjega preganjalca, je bil prav Barnaba tisti, ki je Savlu podal roko, jamčil za njegovo iskrenost ter ga predstavil apostolom (Apd 9,27Barnaba pa ga vzame in pripelje k apostolom in jim razloži, kako je bil na poti videl Gospoda in da je v Damasku srčno govoril v imenu Jezusovem.). Ko je vera vzplamtela med pogani v sirski Antiohiji, je jeruzalemska Cerkev tja poslala Barnaba, da bi preučil razmere. Sveti Luka ga v Apostolskih delih opisuje kot plemenitega moža, polnega Svetega Duha in vere (Apd 11,24Bil je namreč dober mož in poln svetega Duha in vere. In veliko ljudstva se tu pridruži Gospodu.). Ko je Barnaba videl božjo milost, se je nemudoma odpravil v Tarz iskat Savla ter ga pripeljal v Antiohijo, kjer sta celo leto skupaj poučevala veliko množico (Apd 11,25-26Barnaba pa odide v Tars iskat Savla; in ko ga je našel, ga pripelje v Antiohijo.).

Po navodilu Svetega Duha in s polaganjem rok antiohijskega občestva sta se Barnaba in Pavel odpravila na svojo prvo misijonsko potovanje ter vzela s seboj Janeza Marka (Apd 13,2-5Ko so pa oni opravljali službo Gospodu in se postili, veli sveti Duh: Odločite mi Barnaba in Savla za delo, na katero sem ju poklical.). Evangelij sta najprej oznanjala na Cipru, nato pa prešla v Malo Azijo: v Pergo, pizidijsko Antiohijo, Ikonij, Loutro in Derbo (Apd 13,13-14,21Ko se pa odpeljejo iz Pafa, pridejo Pavel in njegova sopotnika v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se loči od njiju in se vrne v Jeruzalem.). V Listri so ju pogani po čudežnem ozdravljenju hromega imeli za bogova ter hoteli Barnaba častiti kot Zevsa, kar sta apostola z grozo zavrnila (Apd 14,8-18In v Listri je sedel neki mož, brez moči v nogah, hrom od materinega telesa, ki ni nikoli hodil.). Na jeruzalemskem zboru okoli leta 50 je Barnaba skupaj s Pavlom uspešno zagovarjal oprostitev spreobrnjenih poganov od obveznosti obrezovanja (Apd 15,1-12In pridejo nekateri iz Judeje in uče brate: Če se ne obrežete po šegi Mojzesovi, se ne morete zveličati.). Pozneje se je vrnil na rodni Ciper, kjer je z Janezom Markom nadaljeval utrjevanje vernikov (Apd 15,39In nastane razpor, tako da se ločita drug od drugega, in Barnaba vzame Marka in se odpelje po morju na Ciper.). Po izročilu je tam pretrpel mučeniško smrt s kamnanjem za ime Jezusa Kristusa.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični spomin svetega apostola Barnaba se obhaja 11. junija. Ciper ga časti kot svojega prvega apostola in ustanovitelja krajevne Cerkve, starodavno izročilo pa mu pripisuje tudi oznanjevanje evangelija v Milanu. V krščanski umetnosti je upodobljen kot zrel apostol, ki v roki drži Matejev evangelij, ki ga je po izročilu sam prepisal, poleg tega pa še mučeniško palmo in kamne. Je zavetnik Cipra, mirovnikov in posrednikov v sporih.

Isti dan, 11. junija, godujejo tudi