Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 1. stoletje › Življenjepisi › Sveti Tomaž

Sveti Tomaž
Klikni za povečavo
×
Sveti Tomaž
Sveti Tomaž. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · APOSTOL

Sveti Tomaž

God
3. julija
Obdobje
1. stoletje
Smrt
72.

Življenje

Sveti apostol Tomaž, imenovani Didim, kar v aramejščini in grščini pomeni Dvojček, je bil eden od dvanajsterih, ki jih je Gospod Jezus osebno izbral (Mt 10,3Filip in Bartolomej; Tomaž in Matevž, cestninar; Jakob, sin Alfejev, in Tadej;; Jn 11,16Tedaj reče Tomaž, ki se imenuje Dvojček, součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim.). Janezov evangelij ponuja izjemno živ vpogled v njegovo vdanost in gorečnost. Ko je Gospod napovedal vrnitev v Judejo kljub grožnjam s kamnanjem, da bi obudil Lazarja, je Tomaž neustrašno rekel sotožnikom: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!« (Jn 11,16Tedaj reče Tomaž, ki se imenuje Dvojček, součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim.). Pri zadnji večerji, ko je Jezus govoril o svojem odhodu k Očetu, je prav Tomaž odkrito vzkliknil: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot?«, na kar mu je Kristus namenil večne besede: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,5-6Reče mu Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš, in kako moremo vedeti pot?).

Po Kristusovem slavnem vstajenju Tomaž ni bil navzoč ob prvem prikazanju apostolom in je izjavil, da ne bo veroval, če ne bo videl ran od žebljev in položil svoje roke v Njegovo prebodeno stran (Jn 20,25Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda. On jim pa reče: Ako ne vidim na rokah njegovih znamenj od žebljev in ne položim prsta svojega v rano od žebljev in ne denem roke svoje v stran njegovo: ne bom veroval.). Osem dni pozneje se mu je Gospod znova prikazal, mu pokazal svoje svete rane in ga pozval, naj ne bo neveren, temveč veren (Jn 20,26-27In čez osem dni so zopet učenci njegovi notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, ko so duri zaklenjene, in stopi v sredo mednje in reče: Mir vam!). Do dna pretresen je Tomaž padel na kolena in izrekel najbolj vzvišeno evangeljsko izpoved vere v Kristusovo božanstvo: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28Tomaž odgovori in mu reče: Gospod moj in Bog moj!). Jezus je ob tej priložnosti izrekel blagoslov za vse prihodnje rodove: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali!« (Jn 20,29Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor jim, ki ne vidijo, pa verujejo.).

Po binkostih se je Tomaž po trdnem izročilu, ki ga izpričujejo cerkveni očetje Efrem Sirski, Ambrož in Hieronim, odpravil na Vzhod ter oznanjal evangelij v Partiji, Perziji in daljni Indiji. V južni Indiji, ob Malabarski obali in na območju Koromandela, je ustanovil krščanske skupnosti, ki se še danes imenujejo kristjani svetega Tomaža. V mestu Mylapore blizu Madrasa je pretrpel mučeniško smrt, ko so ga poganski duhovniki prebodli s sulicami, medtem ko je molil na hribu; s tem je prejel venec nebeške slave.

Češčenje in zavetništvo

Praznik svetega apostola Tomaža se v celotni Cerkvi obhaja 3. julija, na dan prenosa njegovih relikvij. Njegove svete posmrtne ostanke so v četrtem stoletju prenesli v Edeso, pozneje na otok Hios, od leta 1258 pa počivajo v stolnici v italijanskem jadranskem mestu Ortona. V sakralni umetnosti je upodobljen s sulico, s katero je bil preboden, ali z gradbenim kotnikom v spomin na izročilo o gradnji palače za kralja Gundoforja. Je zavetnik Indije, arhitektov, gradbenikov, zidarjev, geodetov in vseh tistih, ki se bojujejo z dvomi v veri.

Isti dan, 3. julija, godujejo tudi