Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 1. stoletje › Življenjepisi › Sveti Jožef

Sveti Jožef
Klikni za povečavo
×
Sveti Jožef
Sveti Jožef. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · MOŽ BLAŽENE DEVICE MARIJE

Sveti Jožef

God
19. marca
Obdobje
1. stoletje

Življenje

Sveti Jožef je bil ženin blažene Device Marije in deviški rejnik našega Gospoda Jezusa Kristusa. Glavni in najzanesljivejši viri o njegovem življenju so prva poglavja Matejevega in Lukovega evangelija. Jožef je izhajal iz kraljevega Davidovega rodu, rojstni kraj njegovih prednikov pa je bil Betlehem v Judeji (Mt 1,1-16Knjiga rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega.; Lk 2,4Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,). Pred dogodkom utelešenja se je naselil v Nazaretu v Galileji, kjer je skromno in pošteno služil kruh kot tesar in gradbenik (Mt 13,55Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda?; Mk 6,3). Sveti Justin Mučenec v svojem delu Pogovor s Trifonom potrjuje, da je Jožef izdeloval plugi in jarme, kar je starodavno cerkveno izročilo trajno sprejelo.

Sveto pismo imenuje Jožefa za pravičnega moža (Mt 1,19Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen in je ni hotel očitno osramotiti, jo je sklenil skrivaj zapustiti.). Ko je izvedel, da je njegova zaročenka Marija spočela od Svetega Duha, in je ni hotel izpostaviti sramoti, jo je nameraval skrivaj zapustiti. Toda Gospodov angel se mu je prikazal v sanjah in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene, kar je namreč spočela, je od Svetega Duha« (Mt 1,20In ko je to premišljeval, glej, prikaže se mu v spanju angel Gospodov, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha.). Jožef je brez oklevanja veroval in vzel k sebi svojo ženo ter z njo živel v svetem in neokrnjenem deviškem zakonu.

Po ukazu rimskoga cesarja Avgusta o popisu prebivalstva je Jožef z nosečo Marijo odšel v Betlehem. Tam se je v revščini votline, ker zanju ni bilo mesta v prenočišču, rodil Odrešenik sveta (Lk 2,1-7Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.). Jožef je bil priča poklonu pastirjev in modrecev z Vzhoda ter je otroku ob obrezi dal ime Jezus, kakor mu je naročil angel (Mt 1,21.25Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus, zakaj on odreši ljudstvo svoje njih grehov.). Ko je kruti kralj Herod nameraval umoriti otroka, je angel v sanjah ponovno opomnil Jožefa, on pa je vstal, ponoči vzel otroka in njegovo mater ter pobegnil v Egipt (Mt 2,13-15Ko so pa oni odpotovali, glej, prikaže se angel Gospodov Jožefu v spanju, rekoč: Vstani in vzemi dete in mater njegovo, pa beži v Egipt in ostani tam, dokler ti ne povem, kajti Herod bo iskal deteta, da bi ga pogubil.). Po Herodovi smrti se je po Božjem glasu vrnil v Nazaret (Mt 2,19-23Ko je pa Herod umrl, glej, prikaže se v spanju angel Gospodov Jožefu v Egiptu, rekoč:).

V Nazaretu je Jožef varoval in hranil sveto družino, poučeval Jezusa v obrti in verskih predpisih. Ko je bil Jezus star dvanajst let, so ob pashi odšli v Jeruzalem, kjer je deček ostal v templju med učitelji. Jožef in Marija sta ga s tesnobo iskala tri dni, Jezus pa se je vrnil z njima v Nazaret in jima bil pokoren (Lk 2,41-51In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.). Jožef je tiho in skrito izpolnil svoje poslanstvo. Umrl je pred Jezusovim javnim delovanjem, obdan s prisotnostjo in ljubeznijo Jezusa in Marije, zaradi česar ga Cerkev časti kot vzornika in zavetnika srečne in blage smrti.

Čudeži

Sveti Jožef v evangelijih ne izgovori nobene besede, vendar je njegovo življenje trajno prežeto z nadnaravnimi Božjimi posegi. Štirikrat je v sanjah prejel angelska razodetja, s katerimi je Bog usmerjal njegove korake za rešitev otroka in matere. Po njegovem prehodu v večnost verniki skozi vsa stoletja pričujejo o neštetih čudežnih uslišanjih, duhovnih in telesnih ozdravljenjih ter rešitvah po njegovi močni priprošnji. Sveta Terezija Avilska je zapisala, da se ne spominja, da bi kdaj kaj prosila svetega Jožefa, ne da bi ji on tega izprosil.

Češčenje in zavetništvo

Praznik svetega Jožefa, ženina blažene Device Marije, se v Rimskokatoliški cerkvi obhaja 19. marca, medtem ko se 1. maja obhaja god svetega Jožefa Delavca. Papež Pij IX. ga je leta 1870 razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. Hrvaški sabor ga je leta 1687 soglasno izbral za zavetnika kraljevine Hrvaške, njegovo nacionalno svetišče na Hrvaškem pa se nahaja na Dubovcu v Karlovcu. V krščanski umetnosti je sveti Jožef upodobljen z otrokom Jezusom v naročju, s tesarskim orodjem ali cvetočo lilijo kot simbolom deviške čistosti. Je zavetnik očetov, delavcev, tesarjev, umirajočih, družin, nerojenih otrok ter mnogih držav, škofij in redovnih skupnosti.

Isti dan, 19. marca, godujejo tudi