Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 1. stoletje › Življenjepisi › Sveti Marko

Sveti Marko
Klikni za povečavo
×
Sveti Marko
Sveti Marko. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · EVANGELIST

Sveti Marko

God
25. aprila
Obdobje
1. stoletje
Smrt
68.

Življenje

Sveti Marko, evangelist, v Svetem pismu imenovan Janez Marko, je izhajal iz Jeruzalema in je bil bratranec svetega apostola Barnaba (Apd 12,12.25In razmislivši to, pride do hiše Marije, matere Janeza s priimkom Marko, kjer jih je bilo veliko zbranih, ki so molili.; Kol 4,10Pozdravlja vas Aristarh, sojetnik moj, in Marko, nečak Barnabov (zastran katerega ste dobili ukaze; če pride k vam, sprejmite ga),). Njegova mati Marija je bila ena najuglednejših zgodnjih krščanskih žena v Jeruzalemu, v katere prostorni hiši se je prva Cerkev redno zbirala k molitvi in lomljenju kruha (Apd 12,12In razmislivši to, pride do hiše Marije, matere Janeza s priimkom Marko, kjer jih je bilo veliko zbranih, ki so molili.). Prav v to hišo se je zatekel sveti Peter, potem ko ga je angel čudežno rešil iz Herodove ječe (Apd 12,12-17In razmislivši to, pride do hiše Marije, matere Janeza s priimkom Marko, kjer jih je bilo veliko zbranih, ki so molili.). Zaradi te tesne družinske povezanosti je Marko že od zgodnje mladosti odraščal ob apostolih, sveti Peter pa ga v svojem pismu z očetovsko ljubeznijo imenuje svoj sin (1 Pt 5,13Pozdravlja vas cerkev, z vami izvoljena, ki je v Babilonu, in Marko, sin moj.).

Ko sta se Pavel in Barnaba po izročitvi pomoči vračala iz Jeruzalema v Antiohijo, sta vzela mladega Marka s seboj kot pomočnika pri oznanjevanju (Apd 12,25Barnaba in Pavel pa sta se vrnila iz Jeruzalema, ko sta bila izvršila službo ljubezni, in sta privedla s seboj Janeza s priimkom Marko.; 13,5). Spremljal ju je na prvem delu njunega misijonskega potovanja prek Cipra, ko pa so prispeli v Pergo v Pamfiliji, se je Marko vrnil v Jeruzalem (Apd 13,13Ko se pa odpeljejo iz Pafa, pridejo Pavel in njegova sopotnika v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se loči od njiju in se vrne v Jeruzalem.). Pozneje je z Barnabom znova odplul na Ciper in tam utrjeval tamkajšnje vernike (Apd 15,39In nastane razpor, tako da se ločita drug od drugega, in Barnaba vzame Marka in se odpelje po morju na Ciper.). Pavel je v poznejših letih v celoti prepoznal Markove kreposti, zato ga med svojim rimskim jetništvom imenuje zvesti sodelavec in naroča Timoteju, naj ga pripelje v Rim, saj mu je koristen za službo (Kol 4,10Pozdravlja vas Aristarh, sojetnik moj, in Marko, nečak Barnabov (zastran katerega ste dobili ukaze; če pride k vam, sprejmite ga),; 2 Tim 4,11Lukež je sam pri meni. Marka vzemi in pripelji s seboj, kajti koristen mi je za službo.; Flm 24).

V Rimu je bil Marko neločljivi spremljevalec in tolmač svetega Petra. Po pričevanju škofa Papija, ki ga navaja Evzebij v Cerkveni zgodovini, je Marko zvesto in natančno zapisal Petrovo ustno pridiganje in katehezo ter tako sestavil drugi evangelij. Po Rimu se je Marko, poučen z apostolskim duhom, odpravil v Egipt in tam ustanovil znamenito Cerkev v Aleksandriji ter postal njen prvi škof. Izročilo beleži, da so ga pogani na sam velikonočni praznik prijeli pred oltarjem, ga zvezali z vrvmi in neusmiljeno vlekli po aleksandrijskih ulicah, dokler ni izročil svoje duše Bogu ter pod vladavino cesarja Nerona prejel mučeniško krono.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični praznik svetega Marka, evangelista, se v celotni Cerkvi obhaja 25. aprila. Njegovo sveto telo je počivalo v Aleksandriji do devetega stoletja, ko so ga beneški trgovci prenesli v Benetke, kjer ga še danes častijo v veličastni baziliki svetega Marka. V krščanski ikonografiji je upodobljen s simbolom krilatega leva, po videnju preroka Ezekiela in Razodetja, saj se njegov evangelij začenja z glasom Janeza Krstnika, ki vpije v puščavi kakor lev. Je zavetnik Benetk, pisateljev, notarjev, steklarjev in zidarjev.

Isti dan, 25. aprila, godujejo tudi