SVETNIK · PRVI MUČENEC IN DIAKON
Sveti Štefan
- God
- 26. decembra
- Obdobje
- 1. stoletje
- Smrt
- 36.
MučenciSplošni rimski koledarDuhovnikiSvetopisemski svetniki
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni na angleškem območju, Najbolj čaščeni na nemškem območju, Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na Poljskem, Najbolj čaščeni na Slovenskem
Življenje
Sveti Štefan je bil eden od sedmih mož na dobrem glasu, polnih Svetega Duha in modrosti, ki so jih apostoli z molitvijo in polaganjem rok postavili za prve diakone Cerkve v Jeruzalemu (Apd 6,1-6V teh dnevih pa, ko so se učenci množili, nastane godrnjanje grških Judov zoper Hebrejce, da se pri vsakdanji postrežbi zanemarjajo njih vdove.). Nastala je namreč potreba po pravični ureditvi vsakodnevne pomoči vdovam in ubogim helenistične skupnosti, da apostoli ne bi zanemarjali molitve in službe besede. Štefan je bil Jud helenističnega porekla, spreten govornik in globok poznavalec Svetega pisma.
Kot diakon se Štefan ni omejil le na strežbo pri mizah, temveč je z veliko gorečnostjo in močjo oznanjal veselo novico. Njegovi modrosti in Duhu, s katerim je govoril, se niso mogli zoperstaviti člani sinagoge tako imenovanih Oproščencev, Kirencev, Aleksandrijcev in tistih iz Kilikije in Azije (Apd 6,9-10In vstane jih nekaj iz takoimenovane shodnice Libertinov in Cirencev in Aleksandrijcev, in iz shodnice teh, ki so bili iz Cilicije in Azije, in se prepirajo s Štefanom.). Poraženi v razpravi so nahujskali krive priče, ki so ga obtožile bogokletja zoper Mojzesa in tempelj. Prijeli so ga in privedli pred véliki zbor (Apd 6,12-14Ter razdražijo ljudstvo in starejšine in pismarje, ga napadejo in ga zgrabijo in pripeljejo v veliki zbor.). Ko so ga svetovalci opazovali, so videli njegov obraz kakor obraz angela (Apd 6,15In ostro ga pogledajo vsi, ki sede v velikem zboru, in vidijo obličje njegovo kakor obličje angela.).
Pozvan, naj se brani, je Štefan pred zborom izrekel velik zgodovinsko-odrešenjski govor (Apd 7,1-53In veliki duhovnik reče: Je li to tako?). Predstavil je Božja dobrodelna dejanja do izvoljenega ljudstva od Abrahama preko Mojzesa in Davida do prerokov, pa tudi trajno trdosrčnost in nevero ljudstva, ki se je vselej upiralo Svetemu Duhu. Svoj govor je sklenil z obtožbo, da so njegovi poslušalci postali izdajalci in morilci Pravičnega, ki so ga preroki napovedali. Te besede so razsrdile svetovalce. Štefan pa je, poln Svetega Duha, uprl pogled v nebo in vzkliknil: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« (Apd 7,56in reče: Glej nebesa vidim odprta in Sina človekovega, stoječega na desnici Božji.). Z vpitjem so si zatisnili ušesa, se enodušno zagnali vanj, ga odvlekli iz mesta in ga kamnoma obmetavali (Apd 7,57-58In zakriče z močnim glasom in si zamaše ušesa pa planejo ene misli nanj,). Medtem ko so nanj metali kamenje, je Štefan molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!«, nato pa pokleknil in na ves glas zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« (Apd 7,59-60In pobijajo s kamenjem Štefana, ki kliče h Gospodu in reče: Gospod Jezus, sprejmi Duha mojega!). Ko je to izrekel, je zaspal v Gospodu kot prvi mučenec Cerkve. Priče so svoja oblačila odložile k nogam mladeniča z imenom Savel.
Čudeži
Sveto pismo izrecno beleži, da je Štefan, poln milosti in moči, delal velike čudeže in znamenja med ljudstvom (Apd 6,8Štefan pa, poln milosti in moči, je delal velike čudeže in znamenja med ljudstvom.), s čimer je Bog potrjeval resničnost njegovega oznanjevanja. V trenutku pred samo obsodbo mu je bilo podarjeno videnje odprtega neba in Božje slave (Apd 7,55On pa, poln svetega Duha, se ozre na nebo in ugleda slavo Božjo in Jezusa, stoječega na desnici Božji,). Potem ko je duhovnik Lucijan leta 415 v Kafr Gamali s čudežnim videnjem našel Štefanov grob, je prenos njegovih relikvij spremljala vrsta čudežnih ozdravitev in osvoboditev, o katerih pričata sveti Avguštin in drugi cerkveni očetje.
Češčenje in zavetništvo
Praznik svetega Štefana Prvomučenca se v Rimskokatoliški Cerkvi obhaja 26. decembra, takoj po slovesnem prazniku Gospodovega rojstva. Njegovo telo so pobožno pokopali verni možje (Apd 8,2Pokopali pa so Štefana pobožni možje in so zelo plakali za njim.). Po najdbi relikvij v 5. stoletju je bil del prenesen na Sion v Jeruzalemu, nato pa v veličastno baziliko, ki jo je zunaj Damaščanskih vrat dala zgraditi cesarica Evdokija. Relikvije so se pozneje razširile po krščanskem svetu, zlasti v Carigrad in Rim, kjer počivajo v baziliki svetega Lovrenca zunaj obzidja. V krščanski umetnosti se sveti Štefan upodablja kot mlad diakon, oblečen v dalmatiko, s palmo mučeništva v roki, knjigo evangelija in kamni na glavi ali v naročju. Je zavetnik diakonov, zidarjev, kamnosekov, tesarjev, tkalcev, bolnikov z glavobolom in konj ter mnogih župnij, cerkva, mest in škofij po vsem svetu.
Isti dan, 26. decembra, godujejo tudi
- Sveta Vicenta María López y Vicuña, devica 19. stoletje
- Sveti Evtimij iz Sardes, škof in mučenik 9. stoletje
- Sveti Zosim, papež 5. stoletje
- Sveti Zenon iz Majume, škof 5. stoletje