SVETNIK · APOSTOL IN EVANGELIST
Sveti Janez
- God
- 27. decembra
- Obdobje
- 1. stoletje
- Smrt
- 99.
ApostoliEvangelistiSplošni rimski koledarSvetopisemski svetniki
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na Hrvaškem, Najbolj čaščeni na angleškem območju, Najbolj čaščeni na nemškem območju, Najbolj čaščeni v Italiji, Najbolj čaščeni na španskem območju, Najbolj čaščeni na francoskem območju, Najbolj čaščeni na portugalskem območju
Življenje
Sveti Janez Apostol, sin Zebedeja in Salome ter rojeni brat svetega Jakoba Starejšega, je bil ribič na Galilejskem jezeru, preden ga je Gospod poklical v svojo družbo (Mt 4,21-22In gredoč odtod dalje, ugleda druga dva brata: Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata njegovega, v ladji z Zebedejem, nju očetom, da popravljata mreže svoje, in ju pokliče.; Mr 1,19-20In prišedši malo dalje, ugleda Jakoba, sina Zebedejevega, in njegovega brata Janeza; tudi ona popravljata v ladji mreže.). Jezus je oba brata zaradi njune nezlomljive gorečnosti in ognjevite narave poimenoval Boanerges, to je »sinova groma« (Mr 3,17in Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata Jakobovega, in da jima ime Boanerges, to je: sinova groma,). Janez je bil najprej učenec Janeza Krstnika ter je bil poleg Andreja prvi, ki je šel za Jezusom, ko je Krstnik pokazal nanj kot na Jagnje Božje (Jn 1,35-40Drugi dan je stal zopet Janez in dva izmed učencev njegovih;).
Med dvanajstimi apostoli je imel Janez povsem privilegirano mesto. Skupaj s Petrom in Jakobom je bil edina priča obuditve Jairove hčere (Mr 5,37In ne pusti, da bi ga kdo spremljal, razen Peter in Jakob in Janez, Jakobov brat.), slavnega Kristusovega spremenjenja na gori Tabor (Mt 17,1In čez šest dni vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, ter jih pelje same posebe na visoko goro,) in smrtnega boja v vrtu Getsemani (Mt 26,37In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.). Pri zadnji večerji je sedel tik ob Gospodu ter naslonil svojo glavo na Jezusove prsi (Jn 13,23.25Slonel je pa za mizo na naročju Jezusovem eden učencev njegovih, ki ga je Jezus ljubil.). V četrtem evangeliju sebe z globoko ponižnostjo imenuje »učenec, ki ga je Jezus ljubil«.
V odločilnih trenutkih Kristusovega trpljenja, ko so se drugi učenci razbežali, je Janez ostal stanovit. Stal je pod križem na Kalvariji ob Jezusovi Materi in pobožnih ženah, kjer mu je križani Odrešenik zaupal svojo presveto Mater z besedami: »Glej, tvoja mati!«, Materi pa dejal: »Žena, glej, tvoj sin!« (Jn 19,26-27Ko torej ugleda Jezus mater in učenca, katerega je ljubil, da tu stoji, reče materi svoji: Žena, glej, sin tvoj!). Od tiste ure jo je Janez vzel k sebi. V zgodnjem jutru vstajenja je Janez, spodbujen z novico Marije Magdalene, s Petrom stekel h grobu, prispel prvi, videl ležeče povoje in veroval (Jn 20,2-8Tedaj zbeži in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili.). Bil je tudi prvi, ki je prepoznal vstalega Gospoda na obali Tiberijskega jezera ter rekel Petru: »Gospod je!« (Jn 21,7Tedaj reče tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: Gospod je! Simon Peter torej, ko zasliši, da je Gospod, si opaše vrhnjo haljo (bil je namreč nag) in se spusti v morje.).
Po prihodu Svetega Duha je Janez s Petrom deloval v Jeruzalemu, ozdravil hromega pred templjem (Apd 3,1-10Peter in Janez pa sta šla gori v tempelj ob uri molitve, ob devetih.) in prestal zapor (Apd 4,3In polože nanju roke in ju denejo v ječo do jutra; kajti bil je že večer.). Sveti Pavel ga v Pismu Galačanom imenuje eden od stebrov Cerkve (Gal 2,9in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,). Pozneje je prešel v Malo Azijo ter iz Efeza vodil tamkajšnje Cerkve. Pod cesarjem Domicijanom je bil izgnan na samotni otok Patmos, kjer je prejel nebeška videnja, ki jih je zapisal v preroški knjigi Razodetja (Raz 1,9Jaz Janez, brat vaš in sodeležnik v stiski in v kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil na otoku, imenovanem Patmu, zavoljo besede Božje in pričevanja Jezusovega.). Napisal je četrti evangelij, s katerim se je povzpel do najglobljih skrivnosti večne Božje Besede, ter tri pisma. Umrl je v Efezu v globoki starosti okoli leta 100, pod vladavino cesarja Trajana, medtem ko je neumorno ponavljal svojim duhovnim otrokom: »Otročiči, ljubite se med seboj!«.
Čudeži
Po starodavnem pričevanju Tertulijana so cesarski preganjalci v Rimu svetega Janeza vrgli v kotel, poln vrelega olja, pred Latinskimi vrati, vendar je apostol z Božjo močjo izstopil iz njega popolnoma nepoškodovan, čemur je sledilo njegovo izgnanstvo na Patmos. Cerkveno izročilo se spominja tudi, da so mu sovražniki nekoč ponudili kelih z zastrupljenim vinom, toda ko ga je Janez blagoslovil s križem, je strup v obliki kače zapustil čašo, on pa je izpil pijačo brez kakršne koli škode.
Češčenje in zavetništvo
Praznik svetega Janeza, apostola in evangelista, se obhaja 27. decembra. Njegov grob v Efezu je bil stoletja znana romarska točka, nad katero je cesar Justinijan zgradil veličastno baziliko. V sakralni umetnosti se Janez upodablja ob orlu, simbolu vzvišenega teološkega poleta njegovega evangelija, ter s kelihom, iz katerega izhaja kača, ali s knjigo. Je zavetnik teologov, pisateljev, založnikov, knjigotržcev in tiskarjev.
Isti dan, 27. decembra, godujejo tudi
- Sveta Fabiola Rimska, vdova 4. stoletje
- Sveti Teodor Grapt, duhovnik in mučenik 9. stoletje