Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 1. stoletje › Življenjepisi › Sveta Feba

Sveta Feba
Klikni za povečavo
×
Sveta Feba
Sveta Feba. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · STREŽNICA

Sveta Feba

God
3. septembra
Obdobje
1. stoletje
Smrt
100.

Življenje

Sveta Feba je bila ugledna kristjanka in zvesta služabnica zgodnje Cerkve, ki je v prvem stoletju živela v grškem pristaniškem mestu Kenhreje, vzhodnem pristanišču znamenitega Korinta. V tistem času se je mlada krščanska skupnost v Korintu in njegovih pristaniščih hitro razvijala, Feba pa se je v njej odlikovala z izjemno vnemo, globoko pobožnostjo ter nesebično ljubeznijo do ubogih in popotnikov.

Zaradi svojih kreposti in predanosti je Feba opravljala cenjeno službo diakonise ali strežnice v skupnosti vernikov v Kenhrejah. Njena naloga je bila pomagati pri krščevanju žensk, poučevati katehumene v krščanskem nauku, obiskovati bolne in zaprte kristjane ter skrbeti za zapuščene in pomoči potrebne. Njena hiša v Kenhrejah je bila odprt dom in varno zavetje mnogim misijonarjem in apostolskim sodelavcem, ki so potovali skozi to prometno pristanišče.

Njeno ime je za vselej zapisano v Svetem pismu po zaslugi toplih priporočilnih besed, ki ji jih je namenil sveti Pavel v sklepnem poglavju Pisma Rimljanom. Pavel piše rimskim vernikom: »Priporočam vam našo sestro Febo, diakono cerkve v Kenhrejah: sprejmite jo v Gospodu, kakor se spodobi za svete, in ji pomagajte v vsem, v čemer bi vas potrebovala; saj je bila tudi ona zaščitnica mnogim in meni samemu« (Rim 16,1-2Priporočam vam pa Febo, sestro našo, ki je služabnica cerkve v Kenhrejah,). Po izročilu je prav sveta Feba prinesla in izročila Pavlovo znamenito Pismo Rimljanom krščanski skupnosti v Večnem mestu. Po plodnem in krepostnem življenju je v miru in svetosti zaspala v Gospodu.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja spomin svete Febe 3. septembra in spominja na besede apostola Pavla, ki jo je imenoval zaščitnico mnogih in njega samega. Cerkev jo časti kot vzor krščanskih žena, ki svoje darove in premoženje nesebično dajejo na razpolago Božjemu ljudstvu. V sakralni umetnosti je upodobljena kot dostojanstvena žena s tančico, ki v eni roki drži zvitek Pisma Rimljanom, v drugi pa skledo za miloščino ali ključe gostišča. Je zavetnica krščanskih strežnic, diakonis, karitativnih delavk in patronažnih medicinskih sester.

Isti dan, 3. septembra, godujejo tudi