Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 3. stoletje › Spomin › Sveti Liboz iz Vage

SVETNIK · ŠKOF IN MUČENIK

Sveti Liboz iz Vage

God
29. decembra
Obdobje
3. stoletje

Življenje

Sveti Liboz je bil škof mesta Vaga v Numidiji in mučenec, ki je dal svoje življenje za Kristusa med preganjanjem v tretjem stoletju. Kot buden in zvest pastir se je Liboz odlikoval po globokem poznavanju Božje besede in neumorni skrbi za ohranitev pravovernega nauka v afriški Cerkvi.

Leta 256 je sodeloval na znameniti cerkveni sinodi v Kartagini pod vodstvom svetega Ciprijana, kjer so razpravljali o vprašanju krsta, ki so ga podelili krivoverci. Na tej sinodi je škof Liboz izrekel znamenite in globoke besede, ki so šle v zgodovino krščanske teologije: »V evangeliju je Kristus rekel: Jaz sem Resnica, in ne: Jaz sem navada« (prim. Jn 14,6Veli mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.). S temi besedami je jasno posvedčil, da morata cerkveno delovanje in nauk vedno temeljiti na Božji resnici, ne pa na puki človeški navadi in običajih.

Ko je kmalu nato izbruhnilo preganjanje pod cesarsko oblastjo, so Liboza zaprli v Kartagini. Ker je zavrnil darovanje poganskih žrtev in odpoved Odrešeniku, je prestal hude muke in pretrpel mučeniško smrt ter tako zapečatil svoje škofovsko služenje in teološko pričevanje z lastno krvjo.

Češčenje in zavetništvo

Rimski martirologij obhaja god svetega Liboza 29. decembra ter omenja njegovo škofovsko služenje v Vagi, mučeništvo v Kartagini in znamenite besede o Kristusu kot Resnici, izrečene na kartaginski sinodi. Njegove besede so pogosto navajali cerkveni očetje, vključno s svetim Avguštinom, v boju za pravovernost. V sakralni ikonografiji je upodobljen v škofovskem oblačilu z mitro in s palico, ko drži knjigo z napisom »Ego sum veritas« in mučeniško palmo v roki. Je zavetnik teologov, iskalcev resnice in vzor pastirske doslednosti.

Isti dan, 29. decembra, godujejo tudi