BLAŽENI · DUHOVNIK
Blaženi Anton Grassi
- God
- 13. decembra
- Obdobje
- 17. stoletje
- Smrt
- 1671.
Življenje
Blaženi Anton Grassi, s krstnim imenom Vincenzo, se je rodil 13. novembra 1592 v Fermu v pokrajini Marke v ugledni družini. Zgodaj je ostal brez očeta ter se posvetil molitvi in zbranosti, duhovno pa ga je vodil oče, ki je osebno poznal svetega Filipa Nerija. Dne 11. oktobra 1609 je vstopil v Kongregacijo oratorija svetega Filipa Nerija v Fermu in privzel ime Anton. V duhovnika je bil posvečen 17. decembra 1617.
Oče Anton je bil človek izjemne krotkosti, ponižnosti in miroljubnosti. Preživljal je ure v spovednici ter govoril, da je glavna dolžnost duhovnika tolažiti in pomagati kesajočim se grešnikom. Bil je tako spretan in priljubljen spravitelj sprtih družin in mestnih frakcij, da je mestni upravitelj v znak hvaležnosti postavil njegov portret v mestno hišo. Leta 1635 je bil izvoljen za predstojnika Oratorija v Fermu, službo, ki jo je opravljal šestintrideset let, vse do smrti.
S svojim blagim zgledom in zvestim izpolnjevanjem vodila je navdihoval sobrate. Bil je neizmerno darežljiv do ubogih ter se brezrezervno zanašal na Božjo previdnost. Vsako leto je peš romal v marijansko svetišče v Loreto. Papeža Klement X. in Inocenc XI. sta izjemno cenila njegovo modrost in svetost. Umrl je v Fermu 13. decembra 1671 ter izrekel sobratom radostne besede: "Kako lepo je umreti kot sinovi svetega Filipa!"
Čudeži
Med romanjem v Loreto 4. septembra 1621 ga je v cerkvi nenadoma zadela strela. Strela mu je osmodila oblačila in ga vrgla v nezavest, vendar je Anton vstal povsem nepoškodovan ter se zahvalil Božji Materi za čudovito rešitev. Imel je dar branja človeških src v spovednici in je vnaprej napovedal točen dan svoje smrti.
Češčenje in zavetništvo
Za blaženega ga je razglasil papež Lev XIII. 30. septembra 1900. Njegov liturgični god se obhajuje 13. decembra, v oratorijanskih skupnostih pa 15. decembra. Njegovo telo počiva v cerkvi del Carmine v Fermu.
Isti dan, 13. decembra, godujejo tudi
- Sveta Lucija iz Sirakuz, devica in mučenka 4. stoletje
- Sveta Odilija (Otilija) Alzaška, opatinja 8. stoletje
- Sveti Judok (Josse), duhovnik in puščavnik 7. stoletje
- Sveti Obert iz Cambraija, škof 7. stoletje
- Blaženi Janez Marinoni, duhovnik 16. stoletje
- Sveti Antioh s Sardinije, mučenec 2. stoletje
- Sveti Ariston, mučenec 4. stoletje
- Sveti Peter Cho Hwa-so in pet tovarišev, mučenci 19. stoletje