SVETNIK · DUHOVNIK IN MUČENIK
Sveti David Lewis
- God
- 27. avgusta
- Obdobje
- 17. stoletje
- Smrt
- 1679.
Življenje
Sveti David Lewis, znan pod imenom Charles Baker in v ljudstvu imenovan "Tad y Tlodion" (Oče revnih), se je rodil leta 1616 v Abergavennyju v Monmouthshireu v Walesu. Njegov oče je bil ravnatelj šole in anglikanec, mati pa pobožna katoličanka. V šestnajstem letu starosti se je med bivanjem v Parizu spreobrnil v katoliško vero. Po očetovi smrti je odšel v Rim ter leta 1638 vstopil v Angleški kolegij. V duhovnika je bil posvečen 20. julija 1642, leta 1645 pa je vstopil v Družbo Jezusovo.
Po krajšem bivanju v Rimu se je leta 1648 trajno vrnil v Wales, kjer je več kot trideset let preživel v neumornem, skritem apostolatu. Deloval je iz jezuitskega središča v Cwmu, vendar je večino časa preživljal na poti ter peš obiskoval razpršene in revne katoliške družine. Ponoči je prehodil kilometre po nevarnih gorah, da bi prinesel zakramente umirajočim in potolažil preganjane, s čimer si je pridobil neizmerno ljubezen ljudstva zaradi svoje skrbi za človeka v stiski.
Ko je leta 1678 izbila uzbuna glede Oatesove zarote, je zloglasni lovec na duhovnike John Arnold zanj razpisal veliko denarno nagrado. Oče David je bil prijet v nedeljo, 17. novembra 1678, v Llantarnamu, prav ko se je pripravljal obhajati sveto mašo. Zaprt v gradu Monmouth in nato v Usku je bil obtožen veleizdaje, ker je bil katoliški duhovnik, ki je obhajal mašo. Čeprav na zaslišanjih v Londonu niso uspeli dokazati nikakršne povezave z zaroto, je bil obsojen na smrt.
Šerif, ki ga je cenil, je odlašal z usmrtitvijo šest mesecev v upanju na pomilostitev. Dne 27. avgusta 1679 je bil odpeljan na viselice v Usku. Nagovoril je zbrano ljudstvo v valižanskem in angleškem jeziku ter pričeval, da umira za katoliško vero, in odpustil preganjalcem. Ljudstvo je zahtevalo, naj visi, dokler ne izdihne, da bi mu prihranili muke razčetverjenja na živo. Pokopan je na pokopališču cerkve svete Marije v Usku.
Češčenje in zavetništvo
Za svetnika ga je razglasil papež Pavel VI. 25. oktobra 1970 med Štirištiridesetimi mučenci Anglije in Walesa, potem ko ga je Pij XI. leta 1929 razglasil za blaženega. Njegov liturgični god se obhajuje 27. avgusta. Na mestu njegove usmrtitve v Usku je postavljena katoliška župnijska cerkev, posvečena njemu in svetemu Frančišku Ksaveriju.
Isti dan, 27. avgusta, godujejo tudi
- Blaženi Dominik Matere Božje Barberi, duhovnik 19. stoletje
- Blaženi Rogerij Cadwallador, duhovnik in mučenik 17. stoletje
- Sveti Amadej iz Lausanne, škof 12. stoletje
- Sveti Garin iz Siona, škof 12. stoletje
- Sveti Gebhard iz Konstance, škof 10. stoletje
- Sveti Licerij iz Couseransa, škof 6. stoletje
- Sveti Marcelin, Manea, Janez, Serapion in Peter, mučeniki 18. stoletje
- Sveti Ruf iz Kapue, mučenik 3. stoletje
- Blaženi Angel Conti, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Franc od Svete Marije, duhovnik, in štirinajst tovarišev, mučeniki 17. stoletje
- Blaženi Janez Krstnik de Souzy, duhovnik, in Udalrik Guillaume, redovnik, mučenika 18. stoletje
- Sveti Cezarij iz Arlesa, škof 6. stoletje
- Sveti Janez iz Pavije, škof 9. stoletje
- Sveti Poemen, opat 5. stoletje