BLAŽENI · DUHOVNIK IN MUČENIK
Blaženi Janez de Prado
- God
- 24. maja
- Obdobje
- 17. stoletje
- Smrt
- 1631.
Življenje
Blaženi Janez de Prado se je rodil okoli leta 1563 v plemiški družini v kraju Morgovejo v pokrajini León v Španiji. Zgodaj je osirotel, vendar je prejel odlično izobrazbo ter študiral teologijo na ugledni univerzi v Salamanki. Voden z željo, da bi se popolnoma posvetil evangeljskemu uboštvu in misijonom, se je leta 1584 odpovedal plemiškim privilegijem ter vstopil v red manjših bratov. Po duhovniškem posvečenju se je odlikoval kot odličen pridigar in moder duhovni voditelj. Služil je kot magister novincev in gvardijan, leta 1610 pa je bil izvoljen za provincialnega ministra andaluzijske frančiškanske province svetega Didaka.
Ko je leta 1613 strašna epidemija kuge v Maroku pokosila vse frančiškanske misijonarje, je red začel iskati prostovoljce za obnovo tega težkega misijona. Oče Janez se je voljno odzval in papež ga je imenoval za apostolskega misijonarja za območje severne Afrike. Z dvema sobratoma je odplul iz Cádiza in prispel v Marakeš, kjer se je z veliko vnemo posvetil duhovni in gmotni oskrbi krščanskih ujetnikov in sužnjev ter jih tolažil in jim podeljeval svete zakramente.
Po smrti sultana, ki jim je delo dovoljeval, je oblast prevzel okrutni Mulaj al-Walid, ki je misijonarjem ukazal, naj nemudoma zapustijo deželo. Oče Janez in njegova sobrata niso hoteli zapustiti svoje črede brez duhovne tolažbe ter so nadaljevali pastoralno delovanje. Sultan jih je dal aretirati in jih obsodil na težko prisilno delo v mlinih za salnitro pri proizvodnji smodnika. Med zasliševanjem je oče Janez neustrašno izpovedal katoliško vero, zaradi česar so ga bičali in ranili s puščicami.
Pred samim sultanom se oče Janez ni menil za grožnje, temveč je navzoče odpadnike pozival k spreobrnjenju in vrnitvi h Kristusu. Sultan ga je z lastno roko podrl na tla ter ukazal, naj ga živega sežgejo na grmadi. Medtem ko so plameni požirali njegovo telo, je oče Janez še naprej iz ognja glasno klical rablje, naj rešijo svoje duše in verujejo v Jezusa Kristusa, dokler mu ni razkačeni stražar s kamnom razbil glave. Tako je 24. maja 1631 v Marakešu sklenil svoj zmagoviti mučeniški boj.
Češčenje in zavetništvo
Blaženi Janez de Prado se obhaja 24. maja, na dan svojega mučeništva v Maroku. Njegovo junaško pričevanje pred islamskim vladarjem je rimskokatoliška Cerkev priznala kot mučeništvo, prestano iz sovraštva do vere. Papež Benedikt XIII. ga je slovesno razglasil za blaženega 24. maja 1728. Je glavni nebeški zavetnik frančiškanskih misijonov v Maroku. V umetnosti ga je v osemnajstem stoletju upodobil Pedro Duque Cornejo v Sevilli, znana slika njegovega mučeništva, delo Giacoma Zobolija, pa se hrani v Rimu. Upodablja se v frančiškanskem habitu sredi grmade, s palmo mučeništva, s puščico v telesu in s kamnom ob glavi.
Isti dan, 24. maja, godujejo tudi
- Sveta Ivana, Huzejeva žena, Gospodova učenka 1. stoletje
- Sveti Avguštin Yi Kwang-hŏn, Agata Kim A-gi in sedem tovarišev, mučenci 19. stoletje
- Sveti Manaen, prerok in učitelj 1. stoletje
- Sveti Socerb, mučenik 3. stoletje
- Sveti Vincenc Lerinski, duhovnik in redovnik 5. stoletje
- Blaženi Filip iz Piacenze, duhovnik 14. stoletje
- Osem in trideset mučencev iz Filipopola, mučenci 4. stoletje
- Sveti Donacijan in Rogacijan, mučenci 4. stoletje
- Sveti Simon Stebrovnik Mlajši, duhovnik in anahoret 6. stoletje
- Sveti Zoel, mučenik 4. stoletje