SVETNIK · KRALJ
Sveti Ludvik IX.
- God
- 25. avgusta
- Obdobje
- 17. stoletje
- Smrt
- 1648.
Splošni rimski koledarKralji, kraljice in vladarji
Med najbolj čaščenimi: Najbolj čaščeni na španskem območju
Življenje
Sveti Ludvik IX., francoski kralj, se je rodil 25. aprila 1214 v Poissyju blizu Pariza. Njegova mati, pobožna kraljica Blanka Kastiljska, mu je že od malega vsajala sveti strah Božji z besedami: "Ljubljeni sin, raje bi te videla mrtvega pred svojimi nogami, kakor da bi storil en sam smrtni greh." Na prestol je stopil v dvanajstem letu starosti, polnoletnost pa je prevzel tako, da je vodil kraljestvo v pravičnosti, miru in evangeljski modrosti. Poročil se je z Margareto Provansalsko, s katero je v vzornem krščanskem zakonu vzgojil enajst otrok ter jih osebno poučeval v veri in krepostih.
Kot vladar je bil Ludvik uteho krščanskega kralja: odpravil je nepravične davke, prepovedal dvoboje in oderuštvo, utemeljil pravično sodstvo ter osebno poslušal pritožbe ubožcev pod hrastom v Vincennesu. Bil je tretjerodnik svetega Frančiška, preživljal ure v molitvi in nočnem bdenju, umival noge ubožcem ter z lastnimi rokami hranil gobavce. V Parizu je pozidal znamenito kapelo Sainte-Chapelle, da bi v njej shranil Kristusovo trnovo krono in del svetega Križa.
Voden z žarko željo po osvoboditvi Kristusovega groba in zaščiti krščanov na Vzhodu se je podal na dva križarska pohoda. V Egiptu je bil ujet ter je v ječi pokazal neuklonljivo dostojanstvo, ko je zavrnil prisego nepravičnih priseg. Med drugim pohodom ga je v vojaškem taboru pred Tunisom v Severni Afriki pokosila kuga. Ko je ležal na smrtni postelji iz pepela s prekrižanimi rokami na prsih, je izročil dušo Gospodarju 25. avgusta 1270 z besedami psalma: "Stopil bom v tvojo hišo, se poklonil v tvojem svetem templju".
Čudeži
Sveti Ludvik je bil znan po svoji čudodelni moči molitve za časa življenja. Na njegovem grobu v opatiji Saint-Denis in v pariških svetiščih so zabeležili številne ozdravitve slepih, hromih in gobavcev, kar je potrdilo njegovo nebeško slavo pred celotnim krščanskim svetom.
Češčenje in zavetništvo
Za svetnika ga je razglasil papež Bonifacij VIII. 11. avgusta 1297. Njegov liturgični god se obhajuje 25. avgusta. Je glavni nebeški zavetnik Francije, tretjerodnikov svetega Frančiška, krščanskih vladarjev, sodnikov, vojakov in gradbenikov.
Isti dan, 25. avgusta, godujejo tudi
- Blažena Marija Prehoda Cabanillas, devica 19. stoletje
- Sveti Aredij (Yrieix) iz Limogesa, opat 6. stoletje
- Sveti Genezij iz Arlesa, mučenik 4. stoletje
- Sveti Mena Carigrajski, škof 6. stoletje
- Sveti Tomaž Cantilupe, škof 13. stoletje
- Blaženi Mihael Carvalho, Peter Vázquez, Ludvik Sotelo, Ludvik Sasanda, duhovniki, in Ludvik Baba, redovnik, mučeniki 17. stoletje
- Sveti Geroncij iz Italike, škof in mučenec 1. stoletje
- Sveti Jožef Kalasancij, duhovnik 17. stoletje
- Sveti Sever iz Agdea, opat 5. stoletje