SVETNICA · DEVICA
Sveta Germana Cousin
- God
- 15. junija
- Obdobje
- 17. stoletje
- Smrt
- 1601.
Življenje
Sveta Germana Cousin se je rodila leta 1579 v revni kmečki družini Laurenta Cousina in Marie Laroche v Pibracu, majhni vasi blizu Toulousea v Franciji. Že od rojstva je bila zaznamovana s križem trpljenja: imela je deformirano in posušeno desno roko ter bolovala za skrofulozo, hudo boleznijo, ki ji je izmaličila obraz in oslabila telo. Mati ji je umrla, ko je bila še dojenček, mačeha pa jo je sovražila in nemilostno zlorabljala. Pod pretvezo strahu pred okužbo je bila Germana izgnana iz družinskega doma ter od zgodnjega otroštva poslana pasat ovce po poljih. Prenočevala je v hladnem hlevu ali pod stopnicami na ležišču iz trtnih vej.
V tej trdi šoli zanemarjenosti in samote je Germana razvila angelsko blagost, ponižnost in neprekinjeno povezanost z Bogom. Vsak dan je hodila k sveti maši v vaško cerkev. Ko je zaslišala cerkveni zvon, je zabodla svojo pastirsko palico ali preslico v zemljo ter zaupala čredo Božji previdnosti; čeprav so v bližnjem gozdu prežala krdela volkov, se nikoli ni nobena ovca poškodovala ali izgubila. Rožni venec je bil njena edina knjiga, ob zvoku Angelovega čaščenja pa je padla na kolena v blatu ali v vodi. Zbirala je vaške otroke in revne pastirje ter jih z ljubeznijo poučevala osnove krščanskega nauka, ob tem pa z lačnimi delila svoj skromni obrok kruha.
Ko je mačeha nekega zimskega dne obtožila Germano, da krade kruh, in stekla za njo, da bi jo pretepla, je Germana odprla svoj predpasnik, iz njega pa so pred očmi osuplih vaščanov padle dišeče poletne cvetlice in vrtnice. Germana jih je z nasmehom ponudila svoji mačehi v znak odpuščanja. Ta prizor je končno omehčal očetovo srce, zato ji je ponudil vrnitev v hišo, vendar je svetnica ponižno prosila, naj ostane na svojem ležišču v hlevu. V zgodnjem poletju leta 1601 jo je oče našel mrtvo na njenem ležišču iz trtnih vej; tiho je umrla v spanju v dvaindvajsetem letu starosti.
Čudeži
Mnogi so pričevali, kako so se narasle vode vaškega potoka Courage, ki je bil pozimi neprehoden, na čudovit način razdelile pred Germano, ko je hodila k sveti maši, ter ji omogočile prehod suhih nog. Leta 1644, triinštirideset let po njeni smrti, je bilo med kopanjem groba za nekega sorodnika v cerkvi v Pibracu Germanino telo najdeno popolnoma nedotaknjeno, sveže in nepretrohnjeno, dvignjeno skoraj do ravni cerkvenih tal. Ob njenih relikvijah so bila zabeležena številna čudežna ozdravljenja slepih, hromih in neozdravljivo bolnih ter čudežna pomnožitev hrane v samostanu Dobrega Pastirja v Bourgesu leta 1845.
Češčenje in zavetništvo
Za svetnico jo je razglasil papež Pij IX. 29. junija 1867, potem ko jo je leta 1854 razglasil za blaženo. Njen liturgični god obhajamo 15. junija. Njene relikvije počivajo v baziliki svete Germane v Pibracu. V krščanski ikonografiji je upodobljena v preprosti pastirski obleki s preslico ali palico, z rožnim vencem za pasom, z ovcami ob krilu in predpasnikom, polnim vrtnic. Sveta Germana je zavetnica pastirjev, kmečkih deklet, zlorabljenih otrok, invalidov in siromakov.
Isti dan, 15. junija, godujejo tudi
- Blaženi Alojzij Marija Palazzolo, duhovnik 19. stoletje
- Sveta Barbara Cui Lianzhi, mučenka 19. stoletje
- Sveta Benilda Kordovska, mučenka 9. stoletje
- Sveti Abraham iz Clermont-Ferranda, redovnik 5. stoletje
- Sveti Amos, prerok Stara zaveza
- Sveti Bernard Mentonski, duhovnik 11. stoletje
- Sveti Isfrid iz Ratzeburga, škof 13. stoletje
- Sveti Landelin iz Lobbesa, opat 7. stoletje
- Sveti Lotar iz Séeza, škof 8. stoletje
- Sveti Vid, mučenec 4. stoletje
- Blaženi Peter Snow, duhovnik, in Radulf Grimston, mučeniki 16. stoletje
- Blaženi Toma Scryven, redovnik in mučenec 16. stoletje
- Sveti Hezihij, mučenec 4. stoletje