SVETNIK · ŠKOF IN OPAT
Sveti Remakl
- God
- 3. septembra
- Obdobje
- 7. stoletje
Življenje
Sveti Remaklo se je rodil v Akvitaniji v začetku sedmega stoletja. Od zgodnje mladosti se je posvetil Bogu ter postal duhovni učenec svetega Sulpicija v Bourgesu. Ko je prejel duhovniško posvečenje, se je odlikoval z izjemno vnemo, zato ga je sveti Eligij postavil za prvega opata samostana Solignac, ki je bil ustanovljen pod mešanim pravilom svetega Benedikta in svetega Kolumbana. Remaklo je v Solignacu vzgojil številne svete redovnike ter pokazal izjemno modrost pri duhovnem vodenju.
Glas o njegovih krepostih je pritegnil pozornost avstrazijskega kralja Sigisberta III., ki ga je poklical na sever zaradi širjenja krščanske vere in redovništva. V neprehodnih in divjih gozdovih Ardenov je Remaklo okoli leta 650 ustanovil znameniti dvojni samostan Stavelot in Malmedy ter postal njegov prvi opat. Ti središči sta kmalu postali duhovni žarišči oznanjevanja tistega barbarskega kraja. Pozneje je bil posvečen v škofa Tongerena in Maastrichta, vendar se je po nekaj letih pastirskega dela v škofiji, željan redovniške samote in molitve, umaknil nazaj v samostan Stavelot. Tam je preživel ostanek življenja v strogi pokori in premišljevanju nebeških stvarnosti ter zaspal v Gospodu okoli leta 675.
Čudeži
Cerkveno izročilo v Belgiji in Ardenih beleži številne čudeže svetega Remakla. Najbolj znano je izročilo o volku, ki je raztrgal osla, ki ga je svetnik uporabljal za nošenje gradbenega kamenja za samostan v Stavelotu. Remaklo je takrat ukazal volku, naj stopi na mesto trpečega osla in prevzame njegovo breme. Divja zver se je pokorila Božjemu človeku ter krotko nosila težko kamenje, dokler gradnja ni bila dokončana.
Češčenje in zavetništvo
Cerkev obhaja god svetega Remakla 3. septembra. Rimski martirologij ga slavi v samostanu Stavelot v Brabantu kot škofa in opata, ki je po Solignacu ustanovil dvojni samostan Stavelot in Malmedy v ardenski puščavi. Njegove svetniške relikvije se hranijo v veličastnem relikvariju v cerkvi svetega Sebastijana v Stavelotu. V umetnosti se upodablja v škofovskem oblačilu ali redovniški obleki, v roki drži škofovsko palico in maketo cerkve, ob njem pa je volk z bisagami, polnimi kamenja. Je zavetnik Ardenov, Stavelota in Malmedyja.
Isti dan, 3. septembra, godujejo tudi
- Blaženi Bartolomej Gutiérrez, duhovnik, in pet tovarišev, mučeniki 17. stoletje
- Blaženi Gvala Roniis iz Bergama, škof 13. stoletje
- Sveta Feba, strežnica 1. stoletje
- Sveti Aigulf iz Lérinsa, opat, in tovariši redovniki, mučeniki 7. stoletje
- Sveti Oksan iz Milana, škof 6. stoletje
- Sveti Vitalijan iz Kapue, škof 7. stoletje
- Blažena Brigita Jezusa Morello, redovnica 19. stoletje
- Blaženi Andrej Abel Alricy, duhovnik, in enainsedemdeset tovarišev, mučeniki 18. stoletje
- Blaženi Janez Krstnik Bottex, Mihael Marija Franc de la Gardette in Franc Hiacint le Livec de Trésurin, mučeniki 18. stoletje
- Sveti Janez Pak Hu-jae in pet tovarišic, mučeniki 19. stoletje
- Sveti Mekenis (Macanisius), škof 6. stoletje