Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Ferdinando Maria Baccilieri

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Ferdinando Maria Baccilieri

God
13. julija
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1893.

Življenje

Blaženi Ferdinand Marija Baccilieri se je rodil 14. maja 1821 v kraju Campodoso di Reno Finalese blizu Modene v Italiji, v premožni družini učitelja. Krščen je bil naslednji dan v župnijski cerkvi. Vzgojen v globoki pobožnosti se je šolal pri barnabitih v Bologni in pri jezuitih v Ferrari. Privlačen z zgledom svetega Frančiška Ksaverija si je želel postati jezuitski misijonar in oditi v daljne čezmorske dežele, zato je leta 1838 stopil v jezuitski noviciat v Rimu. Vendar je moral zaradi krhkega zdravja zapustiti noviciat in se vrniti domov. Teologijo je dokončal v Ferrari ter bil 2. marca 1844 posvečen v duhovnika. Kasneje je dosegel tudi doktorat iz civilnega in cerkvenega prava na univerzi v Bologni ter poučeval v semenišču v Finale Emiliji.

Leta 1851 ga je kardinal Carlo Oppizzoni poslal za vikarja v zapuščeno župnijo Galeazza Pepoli blizu Bologne, ki je preživljala hudo obdobje verskega in moralnega propadanja. Naslednje leto je bil imenovan za župnika ter je na tej dolžnosti ostal polnih enainštirideset let, vse do svoje smrti. Don Ferdinand se je ves posvetil duhovni prenovi poverjenega ljudstva. Bil je mož neprestanega molitve in pokore ter je preživljal tudi do šestnajst ur na dan v spovednici. Zaradi njegovega neumornega spovedovalnega dela in modrega duhovnega vodstva ga je kardinal Parocchi primerjal s svetim Janezom Marijo Vianneyjem, arškim župnikom. Leta 1855 je izpovedal zaobljube kot tretjerednik Reda Marijinih služabnikov (servitov) ter celotno župnijo posvetil Žalostni Materi Božji.

Ko je sprevidela hude stiske revnih vaških deklet, je zbral skupino pobožnih tretjerednic ter leta 1866 ustanovil redovno skupnost Služabnic Marijinih iz Galeazze. Sestre so se posvetile veroučnemu pouku otrok, brezplačnemu šolanju revnih deklic in domači negi bolnikov. Ko je leta 1867 zaradi hude bolezni začasno izgubil glas, ni omagal: svoje pridige in nagovore je pisal na papir, da so jih drugi brali naglas, sam pa je nadaljeval neumorno spovedovanje. Umrl je v Galeazzi 13. julija 1893 v dvainsedemdesetem letu starosti ter za sebo pustil prenovljeno in sveto župnijsko skupnost.

Čudeži

Za njegovo beatifikacijo je Cerkev temeljito preučila in potrdila čudežno ozdravljenje, ki se je zgodilo po njegovi nebeški priprošnji. Zdravniška komisija in zbor teologov sta ugotovila, da se je zgodilo trenutno, popolno in trajno ozdravljenje hudo bolne osebe, ki ga ni mogoče razložiti po naravni poti, kar je papež Janez Pavel II. potrdil s slovesnim dekretom o čudežu.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god blaženega Ferdinanda Marije Baccilierija se obhajuje 13. julija, na dan njegovega rojstva za nebesa. Papež Janez Pavel II. ga je razglasil za častitljivega Božjega služabnika 6. aprila 1995, za blaženega pa 3. oktobra 1999 na Trgu svetega Petra v Rimu. Njegovi posmrtni ostanki počivajo v cerkvi matere hiše Služabnic Marijinih v Galeazzi. V sakralni umetnosti je upodobljen v duhovniški obleki s servitskim škapulirjem in križanim v roki, kako sedi v spovednici ali poučuje katekizem vaške otroke.

Isti dan, 13. julija, godujejo tudi